Skoči na vsebino

MEDNARODNA KONFERENCA AKTIVNI.VSI

 Projekt sofinancira Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo

 

Sektor za enake možnosti pri MDDSZ je 24. maja 2016 organiziral mednarodno konferenco na temo usklajevanja poklicnega in družinskega življenja s poudarkom na dejavnem očetovstvu. 

 

 

Namen konference je bil predstaviti in deliti znanje, izkušnje in prakso različnih domačih ter tujih pristopov k bolj enakovredni delitvi skrbstvenega (in gospodinjskega) dela med zaposlenimi očeti in materami zlasti mlajših otrok. Govorke in govorci prihajajo z Islandije, Švedske, iz Velike Britanije ter Slovenije. Poleg prakse in izkušenj tujih držav bomo predstavili tudi nekaj zadnjih slovenskih raziskav na temo dejavnega očetovstva oziroma usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja ter spregovorili o tem, kako dejavni so slovenski očetje v praksi, kje so priložnosti in kje izzivi za delodajalce, da zaposlenim olajšajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, kaj s tem pridobijo delodajalci in kako lahko to temo naslovijo lokalna skupnost in njene institucije.

 

Kjer žensk na trgu dela ni ali so zastopane v manjši meri in večinoma delajo s krajšim delovnim časom, je to ne le velik zaviralec gospodarske rasti, ampak tudi velik zaviralec doseganja enakosti žensk in moških. Ekonomska neodvisnost obojih, tako žensk kakor moških, je namreč eden pomembnejših vidikov enakosti spolov. Slovenija sodi med države, kjer so ženske v skoraj enaki meri kakor moški prisotne na trgu dela ter delajo večinoma s polnim delovnim časom. To je možno zaradi dobro razvitega sistema javnega otroškega varstva in podpornih storitev, ki staršem otrok prve triade osnovne šole omogočajo lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti (npr. jutranje varstvo, topli obroki v šolah, podaljšano bivanje, organizirani prevozi otrok v šolo). Slovenija ima tudi eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka.

Kljub napredni zakonodaji – delitev starševskega dopusta je možna že od leta 1976 – pa so na področju skrbi za otroke premiki od spolno tradicionalne (ženske skrbijo za dom in otroke, moški so dejavni na trgu dela) k bolj uravnoteženi delitvi vlog zelo počasni. Ključni vzrok za to je zakoreninjena miselnost, da je 'narava' ženskam v zibelko položila vse spretnosti, potrebne za skrb za otroke in gospodinjstvo, moški pa so bili pri tej delitvi sposobnosti izvzeti. Takšno razmišljanje je stereotipno in škoduje tako ženskam kot moškim – vsi, ki odstopajo od družbenih pričakovanj (npr. ženske, ki dajejo prednost karieri, in moški, ki dajejo prednost družini), so namreč deležni številnih opazk na račun njihovega 'nepravega' obnašanja.

 

Projekt Aktivni.Vsi zato skuša razbijati stereotipe na področju starševstva in spodbujati očete k bolj dejavnemu vključevanju v skrbstveno delo. S slednjim namreč pridobijo vsi, tako otroci in starši na eni strani kot delodajalci in vsa družba na drugi: raziskave npr. kažejo, da imajo očetje, ki so v skrb za otroka vključeni že od samega začetka, z otroki boljše odnose, ko le-ti odraščajo; dvojna obremenjenost žensk (dom in služba) vodi v izgorelosti, slabše zaposlitvene in karierne možnosti; bolj uravnotežena delitev domačega dela med partnerjema prinaša manj stresa, posledično večje zadovoljstvo in večjo učinkovitost na delovnem mestu. Pomembno pa je tudi, da kadar pri moških poudarjamo zgolj njihovo kariero, zanemarjamo pomemben vidik njihovega življenja in jim odrekamo pravico, da so dejavni očetje

 

 

POZDRAVNA NAGOVORA

                                      Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti pri MDDSZ                                              

Marjan Šarec, župan Občine Kamnik

 

 

Maruša Gortnar je poudarila, da je usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je eno tistih področij, kjer je Slovenija lahko za zgled številnim državam, bila pa je tudi kritična, saj kljub štiridesetletni možnosti delitve starševskega dopusta med oba starša napredka ni: "Le nekje med 3 in 7 odstotki očetov namreč izrabi del tega dopusta. Tudi pravico do dela s krajšim delovnim časom izrabijo večinoma ženske, enako so ženske tiste, ki prevladujoče izrabijo dopust za nego bolnega otroka".  Ko govorimo o vzrokih za takšno nesorazmerje, ne moremo mimo stereotipov in z njimi povezane tradicionalne delitve skrbstvenega in gospodinjskega dela. "Generacije sodobnih staršev, kjer vloge niso porazdeljene tradicionalno, so tako v začaranem krogu: moški ima v službi težave, ker želi biti dejaven oče, ženska pa ima težave v kariernem razvoju, ker je levji delež skrbi za dom in otroke na njenih ramenih", je še povedala in zaključila, da je odgovornost, da zaposlenim omogočimo pogoje za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, odgovornost tako delodajalcev kot tudi države in njenih institucij, lokalnih skupnosti in sindikatov.

 

Marjan Šarec je uvodoma poudaril, da je "naša zakonodaja sicer napredna, a je bariere v glavah težko premikati. Še vedno velja, da naj bi bila mati tista, ki naj bi vzgajala otroke, oče pa naj bi nosil denar domov. A malo se vendarle je spremenilo." Izpostavil je tudi, da se Občina Kamnik zaveda pomena usklajevanja dela in družine, kajti "družbe ne gradijo samo stavbe, raznorazni projekti, ampak jo gradijo socialne možnosti, socialni pogoji, in pa, kot je bilo rečeno, na primer počitniško varstvo za otroke s posebnimi potrebami. Vsak del naše družbe se mora čutiti vključen, kolikor se le da, treba je pristopati k temu. Če hočemo od besed k dejanjem, če hočemo ljudem uresničiti, da bodo imeli družine, potem moramo začeti razmišljati, da bomo tudi očetje lahko vzeli očetovski dopust. In družba jih pri tem ne sme ovirati".

 

   

 

 

USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA: KAKO TO POČNEMO V SLOVENIJI?

 

Tatjana Kozjek, Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani: Stanje in dobre prakse na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja (prosojnice)

Mojca Frelih, Mirovni inštitut: Izzivi usklajevanja delovnega in zasebnega življenja za zaposlene očete in delodajalce v Sloveniji. (prosojnice)

Sonja Robnik, Sektor za enake možnosti, MDDSZ: "Saj mi kar pomaga!" (prosojnice)

 

 

Da je usklajenost delovnih in družinskih obveznosti povezana s polnostjo življenja oziroma z izgorelostjo, stresom, akutnimi ter kroničnimi boleznimi, če področji nista usklajeni, so ugotovitve projekta INODEL, ki ga je predstavila Tatjana Kozjek. Negativnim posledicam so bolj izpostavljene ženske. Veliko lahko na področju usklajevanja naredijo tako zaposlene osebe same kot sindikati (npr. informiranje delodajalcev o potrebah, usposabljanje na področju ravnanja s časom, obvladovanja stresa ...), delodajalci (npr. družini prijazna politika, spodbujanje enakovrednega starševstva), kakor tudi država in lokalne skupnosti (npr. zakonodaja, vrednote, fleksibilne javne storitve, občinska spletna stran s storitvami za družine ...).

 

Projekt ODA - Očetje in delodajalci v akciji naslavlja zlasti očete v prekarnih oblikah zaposlitve ter tiste na menedžerskih položajih. V okviru projekta je bila opravljena raziskava, ki je pokazala, da je pri sodobnih očetih čustvena opora otroku najbolj pomemben element očetovanja ter da imata obe ciljni skupini očetov slabše možnosti usklajevanja dela in družine kakor očetje, ki niso v prekarnih delih ali na menedžerskih položajih. Mojca Frelih je povedala tudi, da je pri nekaterih delodajalcih usklajevanje dela in družine obrobna tema in da ga dojemajo kot nagrado za zaposlene ter ne kot nekaj, kar bi moralo biti delodajalcem v interesu glede na vse prednosti, ki jih prinaša.

 

Ženske so še vedno dojete kot tiste, ki so primarno odgovorne za nego in skrb za otroke - tako se pogosto dojemajo tudi same, je pokazala raziskava o enakosti spolov v zasebnem življenju in v partnerskih odnosih, ki jo pred stavila Sonja Robnik. Zaradi skrbstvenih obveznosti je pogosteje na udaru tudi kariera, pri ženskah pogosteje kakor pri moških - tako so ženske npr. pogosteje zamenjale službo zaradi lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti, se zaradi njih odpovedale napredovanju ali pa službe niso zamenjale, čeprav so si to želele, kariera njihovih partnerjev pa je bila pogosteje kakor pri moških kariera partneric tudi ovira za njihov karierni razvoj.

 

 

 

    

 

 

 

 

USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA: KAKO TO POČNEJO NA ISLANDIJI, V ZDRUŽENEM KRALJESTVU IN NA ŠVEDSKEM?

Bergljot Þrastardóttir, Center za enakost spolov, Islandija: Spodbujanje družini prijaznih delovnih okolij in družbe: primer Islandije (prosojnice)

Jana Javornik, Univerza v Vzhodnem Londonu : Poskusi reform otroškega varstva in starševskega dopusta: primer Združenega kraljestva

Katarina Boye, Švedski inštitut za družbeno raziskovanje, Univerza v Stockholmu: Delo in skrbstveno delo na Švedskem: politike, praksa in posledice (prosojnice)

 

Islandija je že sedem let vodilna po indeksu enakosti spolov Svetovnega gospodarskega foruma, kljub temu pa, kakor je izpostavila Bergljot Þrastardóttir, obstajajo zlasti na trgu dela precejšnje razlike med moškimi in ženskami - tretjina žensk npr. dela s krajšim delovnim časom (13 % moških). Ključni razlog za to je usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Islandija je država, kjer je starševski dopust razdeljen po načelu 3 + 3 + 3, kar pomeni, da so 3 meseci neprenosljiva pravica matere, 3 očeta, za 3 mesece pa se starša o izrabi dogovorita. Leta 2008 je očetovski del dopusta npr. izrabilo kar 90 % očetov, deljive 3 mesece pa leta 2009 npr. 20 %. Kriza je tudi na Islandiji prizadela starševska nadomestila - rezultat njihovega znižanja je, da jih jemlje manj očetov, znižala se je tudi stopnja rodnosti.

 

Izračun za Združeno kraljestvo je pokazal, da podizraba ženske delovne sile (npr. zaposlenost v nizko plačanih zaposlitvah za krajši delovni čas zaradi siceršnje nezmožnosti usklajevanja delovnih in družinskih obveznosti) stane tamkajšnje gospodarstvo od 15 - 23 milijard funtov letno. Jana Javornik je povedala še, da je dostopnost otroškega varstva slaba, cene so najvišje v državah članicah OECD. Starši se soočajo tudi z velikimi težavami zaradi pomanjkanja varstva pred in po pouku ter v času počitnic - kar 35 % staršev nima ustreznega varstva, z največjimi težavami se soočajo starši otrok s posebnimi potrebami in tisti v ruralnih predelih (Škotska in otoki). Je pa Združeno kraljestvo leta 2014 uvedlo pravico do gibljivega delovnika za vse zaposlene z najmanj pol leta delovne dobe (pred tem je bila to pravica zgolj staršev in skrbnikov). Večina ukrepov se uvaja zaradi večje gospodarske rasti in ne zaradi večje enakosti spolov - ta država je npr. šele leta 2014 uvedla plačan deljeni starševski dopust.

 

Katarina Boye je predstavila švedski model starševskih dopustov: za 390 dni znaša nadomestilo približno 80 % plače (z omejitvijo navzgor), 90 dni pa je plačanih po nižji posplošeni vrednosti. Možnost delitve imajo starši na Švedskem že od leta 1974, 3 meseci dopusta so neprenosljivi, tako za matere kot za očete. Skupno izrabijo očetje 25 % vseh dni starševskega dopusta. Letno imajo starši pravico do 120 dni bolniških odsotnosti (za posameznega otroka do njegovega 12. leta; nadomestilo je približno 80 % plače z omejitvijo navzgor) - očetje izrabijo 37 % teh dni. Vrtec je pravica vsakega otroka, starejšega od enega leta - obiskuje jih 80 % otrok, starih od 1 - 5 let - cene so relativno nizke, določeno je maksimalno plačilo. Pravico do dela s krajšim delovnim časom imajo vsi starši otrok, mlajših od 8 let. S krajšim delovnim časom dela 30 % žensk in 11 % moških - pri ženskah je skrb za otroka drugi, pri moških pa šesti najpogostejši razlog za tako ureditev. Ne glede na visoko stopnjo dejavnega očetovstva, tudi na Švedskem ženske bolj prilagodijo porabo časa starševstvu kakor moški, kar ima negativne posledice na njihovo blaginjo in priložnosti na trgu dela, zlasti za tiste v višjih družbeno-ekonomskih položajih.

 

   

 

 

SPREMEMBE V PRAKSI: KAKO DEJAVNI SO OČETJE

Mojca Rode Škrjanc, ravnateljica Osnovne šole Toma Brejca Kamnik

Renata Semprimožnik, v.d. direktorice Vrtca Antona Medveda Kamnik

Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta

Marija Dobnikar, Center za socialno delo Kamnik

Urška Trtnik, Direktorat za družino, MDDSZ

                                                                                                                                                                                                                                   

 

 

Splošne ugotovitve okrogle mize so bile, da so sodobne generacije očetov vedno bolj vključene v družinsko življenje, zlasti v del, ki se nanaša na otroke, precej pa je še rezerv pri delitvi gospodinjskih obveznosti. Zaradi socializacije, ki je pogosto še precej spolno tradicionalna, ženske namreč pogosto vsa opravila, povezana z otroki in domom, prevzamejo na svoja pleča in jih dojemajo kot svojo, ne skupno obveznost. In obratno, zaradi spolno tradicionalne socializacije in pomanjkanja zgledov, tudi moški teh opravil pogosto ne vidijo kot skupno obveznost. Takšno delitev spolnih vlog kažejo tudi raziskave, npr. Eurofoundova o porabi časa, kjer zaposlene ženske tedensko gospodinjijo 14, moški pa 10 ur, za otroke zaposlene ženske skrbijo 25, moški pa 15 ur.

 

Raziskava, ki jo je naredil Sektor za enake možnosti pri MDDSZ, je pokazala, da so - kadar starši tega ne počnejo skupaj - večinoma ženske tiste, ki bdijo nad šolskimi obveznostmi otrok (40 % žensk, 1 % moških, 59 % skupaj). Podobna so opažanja tudi v šoli, je povedala Mojca Rode Škrjanc. V šolski razvoj otroka so po nekih splošnih opažanjih bolj dejavno vključene matere, kar se npr. odraža v njihovi večji udeležbi na govorilnih urah, roditeljskih sestankih, nenazadnje pa tudi s sestavo Sveta staršev. Ta je bil npr. pred dvajsetimi leti in v času, ko je bila šola v postopku gradbene prenove, precej bolj spolno uravnotežen. Kljub temu, da raziskave kažejo, da internet pogosteje uporabljajo moški, pa je elektronske komunikacije s šolo več s strani mater.

V vrtcih podpirajo dejavno očetovstvo tudi tako, da očete spodbujajo k uvajanju otrok v vrtce - Renata Semprimožnik je povedala, da je tudi v njihovem vrtcu, kakor v številnih drugih, praksa pokazala, da je uvajanje otrok krajše. Razlogov za to je lahko več, vendar pa je pri tem najbolj pomembno, da je takšno uvajanje za otroka praviloma manj stresno kakor če to počne mati. V vrtcu še opažajo, da so razlike v vključevanju očetov v skrb za in vzgojo vrtčevskih otrok, če pogledamo stanje danes in desetletje ali dve nazaj. Sodobni očetje so mnogo bolj dejavni, tako kar se tiče igre z otroki, njihove nege, spremstva v vrtec itd.

 

Da so se v desetletju ali dveh zgodili pomembni premiki pri dejavnejšem vključevanju očetov v družinsko življenje, opažajo tudi na centru za socialno delo - Marija Dobnikar je povedala, da so očetje iz generacije v generacijo vedno bolj dejavni, opažajo pa tudi, da obstajajo razlike med bolj ruralnimi in bolj urbanimi področji. Centri za socialno delo so ključna točka, kjer bodoči starši dobijo informacije o pravicah iz naslova starševstva - kljub temu, da so informacije dostopne na spletu, pa se še vedno dogaja, da bodoči starši z njimi niso seznanjeni in se še vedno najdejo tudi takšni, ki npr. ne vedo, da si lahko starševski dopust starša delita, ne poznajo dobro načinov izrabe očetovskega in drugih dopustov itd.

 

Podobno opažajo tudi na ministrstvu, pristojnem za področje družine. Urška Trtnik je potrdila, da so bodoči starši pogosto slabo seznanjeni s pravicami, postregla pa je tudi s podatki o izrabi starševskih dopustov - očetje večinoma izrabijo plačani del očetovskega dopusta, neplačanega le v majhnem deležu. Pri delitvi dopusta za nego in varstvo otroka - kakor se je imenoval pred spremembo zakonodaje - torej 260 dni, ki si jih starša lahko delita že od leta 1976, pa se delež očetov, ki so izrabili del tega dopusta, ni nikoli povzpel nad 7 %. Slovenska družba je pri delitvi starševskih dopustov zelo tradicionalna in nanje ne gleda kot na pravico otroka, ampak bolj kot na pravico matere. To se je pokazalo tudi pri poizkusu, da bi se nekoliko večji del takratnega dopusta za nego in varstvo otroka uvedel kot neprenosljiva pravica očetov.

 

Pomembno vlogo pri dejavnem očetovstvu imajo tudi delodajalci - zlasti tisti, ki na moške gledajo zgolj kot na delavce in ne tudi kot na očete, in tisti, ki ravno obratno, moške vidijo tudi kot očete. Certifikat Družini prijazno podjetje ima v Sloveniji že krepko preko 200 podjetij, vendar pa nobeno do njih nima sprejetih posebnih ukrepov, ki bi spodbujali dejavno očetovstvo, je povedal Aleš Kranjc Kušlan. Na območju Kamnika tudi še nobeno podjetje ni imetnik tega certifikata, čeprav podjetja, ki imajo take certifikate ugotavljajo številne pozitivne učinke: od npr. večje motivacije ter zadovoljstva zaposlenih in posledično storilnosti do večje pripadnosti organizaciji. Ekvilib Inštitut je bil lani tudi pobudnik akcije Dan DD - gre za ozaveščevalno akcijo, ko se zaposlene spodbuja, da na določen dan odidejo iz službe domov po osmih urah dela in tako uravnotežijo razmerje delo-družina. Seveda pa je cilj tovrstnih kampanj, da ne bi bile muhe enodnevnice.

 

 

   

 

   

Uporabne povezave in gradiva: