Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovore na poslanska vprašanja Barbare Žgajner Tavš glede sejnin članov sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), glede evidenc o vplačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter glede izvajanja Zakona o štipendiranju in jih posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poslanka Barbara Žgajner Tavš Vlado RS med drugim sprašuje o kriterijih, po katerih vlada imenuje svoje predstavnike v nadzorni svet ZPIZ-a, pri čemer izpostavlja, da svet sestavlja 27 članov, od katerih je deset predstavnikov vlade in le pet predstavnikov upokojencev. Poslanka svoje vprašanje postavlja tudi v kontekst povišanja sejnin članov sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Vlada RS poslanki odgovarja, da je bil svet ZPIZ-a konstituiran 8. novembra 2005, in sicer v skladu s takrat veljavnim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter ob smiselni uporabi takrat veljavnega Statuta ZPIZ. Ker Zakon o zavodih, ki ureja statusna vprašanja zavodov, ne določa kriterijev za imenovanje predstavnikov v svete zavodov, prav tako kriterijev ne določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), je vlada imenovala svoje predstavnike upoštevajoč dejavnost, ki jo opravlja zavod. Tako je vanj izmed 10 svojih članov imenovala kar 7 upokojencev.
V skladu z ZPIZ-1 sestavlja svet zavoda poleg 10 članov, ki jih imenuje Vlada RS, še 6 članov, ki jih imenujejo sindikati, reprezentativni za območje države, pri čemer lahko imenujejo zveze ali konfederacije, ki so po registru reprezentativnih sindikatov reprezentativne za območje države, najmanj enega predstavnika, 4 člani, ki jih imenujejo delodajalska združenja na ravni države, 5 članov, ki jih imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države, 1 član, ki ga imenujejo organizacije delovnih invalidov na ravni države in 1 član, ki ga izvolijo delavci zavoda. Na njihovo imenovanje oziroma izvolitev Vlada RS nima vpliva, Statut ZPIZ pa določa, da Vlada RS in druge interesne skupine, ki imenujejo člane v svet zavoda, svoje predstavnike imenujejo na način, kot ga same določijo.
Vlada RS v odgovoru tudi poudarja, da ni predlagala zvišanja sejnin članov sveta ZPIZ-a oziroma ni dala takšne usmeritve svojim predstavnikom, njeni predstavniki pa (razen enega izmed upokojencev) predloga o zvišanju sejnin niso podprli.
V zvezi z vprašanjem poslanke, kdaj bo Vlada Republike Slovenije v sodelovanju s pristojnimi resorji pristopila k uvedbi ustrezne evidence o vplačanih nadomestilih oziroma prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posameznikov in s tem zaščitila posameznike pred zlorabo ob neplačevanju prispevkov, ki zagotavljajo socialno varnost starejšim osebam ob upokojitvi, vlada v odgovoru poudarja, da je bila z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. januarja 2000, uzakonjena določba, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer je dodano, da v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je, glede na podatke nosilca obveznega zavarovanja, delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni vplačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov. To torej pomeni, da se v pokojninsko dobo ne štejejo le tista obdobja zavarovanja, za katere delodajalec ni obračunal prispevkov zavarovanca.
Skladno z načelom solidarnosti ZPIZ-1 izrecno določa, da se, če je obstoj zavarovanja ali obstoj podatkov, ki se nanašajo na zavarovalno obdobje, na podlagi evidenc nosilca obveznega zavarovanja mogoče ugotoviti, ne glede na možnost ugotovitve plačila prispevkov, ali če tega ni mogoče dokazati zaradi stečaja ali druge oblike prenehanja delodajalca, pri katerem je bil zavarovanec v delovnem razmerju, šteje, da so bili prispevki za obvezno zavarovanje plačani.
Ob tem Vlada RS ponovno opozarja, da so delodajalci dolžni Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije enkrat letno posredovati potrdilo o obračunanih in vplačanih prispevkih zavarovancev in upravičencev, ki jih ta vodi v matični evidenci. Delodajalec je po dolžan posredovati kopijo tega potrdila tudi zavarovancem, za katere plačuje prispevek delodajalca. Delodajalec, ki zavodu ali zavarovancu ne posreduje potrdila o obračunanih in vplačanih prispevkih, se z denarno kaznijo kaznuje za prekršek.
Če delavec ugotovi, da delodajalec zanj ne plačuje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se lahko obrne na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki lahko, če pristojni inšpektor ugotovi, da delodajalec za delavca res ne plačuje predpisanih prispevkov, z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti.
Omenjena poslanka je pristojni ministrici zastavila tudi vprašanje, kako bo zagotovila ustrezno izpeljavo zakona o štipendiranju in jo poziva, da opravi vse potrebne poteze in ukrepe za zagotovitev nemotenega in pravočasnega izdajanja odločb o štipendijah in s tem prejemanja štipendij.
V preteklem letu sprejela je bil sprejet zakon o štipendiranju, ki je prvi sistemski zakon na tem področju v Sloveniji. Ob nekaterih drugih novostih, je zakon določil tudi, da bodo o državni štipendiji na prvi stopnji odločali centri za socialno delo. Vlada RS je takšno rešitev predlagala zaradi povezovanja podatkov in postopkov, ki so potrebni za uveljavljanje različnih transferjev, ki jih omogoča država. Tako bodo vlagatelji za večino pravic s področja dela Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve svoje vloge oddajali na enem mestu, z enovitim sistemom pa bo zagotovljen tudi ustreznejši nadzor nad namenskim podeljevanjem sredstev.
Zakon o štipendiranju se začne uporabljati razen določb, ki se nanašajo na sofinanciranje kadrovskih štipendij – s šolskim oziroma študijskim letom 2008/2009. Zato je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) že pripravilo tako kadrovski kot finančni in izobraževalni načrt za uresničitev tega prenosa. Vloge za štipendije bodo reševali na vseh 62 centrih za socialno delo v Sloveniji. Za to bo na centre za socialno delo z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) prezaposlenih okvirno 10 uslužbencev, ki so do zdaj na ZRSZ opravljali naloge na področju štipendiranja. Prezaposlitve bodo zagotovljene predvsem centrom, na katerih je mogoče pričakovati večji obseg vlog za štipendije. Drugim centrom pa bo ministrstvo zagotovilo finančna sredstva za delež zaposlenega glede na predviden obseg vlog.
Predstavniki MDDSZ trenutno obiskujejo centre za socialno delo, na katere bodo prezaposleni delavci z ZRSZ, da skupaj pregledajo zagotovljenost ustrezne prostorske in tehnične opremljenosti centrov, se dogovorijo o dodatnih aktivnostih, ki jih je še treba izpeljati za nemoteno delo centrov, hkrati pa je to tudi priložnost, da se novi sodelavci spoznajo že pred dejanskim začetkom skupnega dela. Na teh delovnih srečanjih namreč sodelujejo tudi zaposleni z Zavoda RS za zaposlovanje, ki bodo prezaposleni na posamezni center za socialno delo.
V maju so se začela vsebinska izobraževanja za zaposlene. Na štirih izobraževanjih, ki bodo regijsko razdeljena, se bodo seznanili z zakonom in podzakonskimi predpisi. Za informiranje in obveščanje zaposlenih na CSD, ki bodo delali na področju podeljevanja državnih štipendij, je MDDSZ vzpostavilo več kanalov: elektronski naslov za vsebinska vprašanja centrov za socialno delo, ki bodo objavljeni v informacijskem sistemu centrov za socialno delo (ISCSD), mesečne okrožnice za strokovne delavce CSD-jev, objavljene prav tako v okviru aplikacije ISCSD ter redni mesečni sestanki med predstavniki direktorata za socialne zadeve, Skupnosti CSD in direktorjev.
MDDSZ skupaj z zunanjimi izvajalci pripravlja dograditev ISCSD, tako da bo podpiral tudi odločanje o štipendijah. S tem bo delo strokovnih delavcev pri odločanju v največji možni meri informatizirano in olajšano. Vsi pristojni zaposleni se bodo udeležili tudi izobraževanja za delo z informacijskim sistemom, ki je sicer zaposlenim na centrih za socialno delo že poznan.
Služba za odnose z javnostmi
