Skoči na vsebino

PREPREČEVANJE DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

 

 

Delo in zaposlovanje na črno vplivata prav na vse ljudinekateri ne prispevajo ničesar v državne blagajne, iz katerih se financirajo socialne in druge storitve v javnem interesu (šolstvo, zdravstvo, porodniške, otroški dodatki,…), zato moramo drugi prispevati toliko več, da se ohranjajo in vzdržujejo temelji socialne države. Posamezniki, ki se ujamejo v pasti neprijavljenega dela, pa dolgoročne negativne učinke običajno prepoznajo prepozno.

 

DELO IN ZAPOSLOVANJE NA ČRNO = manj delovnih mest in zaposlitev, manj možnosti za podjetnike, delo brez socialne varnosti, slabitev pokojninske in zdravstvene blagajne, utaja davkov in prispevkov ter neupravičen dostop do otroških dodatkov, štipendij,…, za katere sredstva prispevajo vsi drugi.

 

 

Delo na črno je prepovedano,

za delo na črno se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

  • pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
  • samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
  • pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
  • tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
  • pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
  • posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.

 

Delo na črno ni:  

  • sosedska pomoč:
    Sosedska pomoč sodi med izjeme in torej ni delo na črno. Sosed kot fizična oseba lahko sosedu kot fizični osebi brezplačno pomaga pri vseh opravilih (to pomeni, da delo ne sme biti vezano na dejavnost, ki jo ima sosed registrirano kot pridobitno dejavnost). Kakršnakoli druga brezplačna pomoč med sosedoma ni delo na črno. Zakon torej dovoljuje medsosedsko pomoč, če se ta opravlja brez plačila ali brez druge materialne koristi.
    • primer 1: Če ima nekdo registrirano gostinsko dejavnost, mu v okviru sosedske pomoči ne morem "brezplačno, kot sosed" pomagati v gostilni. Lahko pa mu pomagam pri drugem delu, ki ni vezano na njegovo gostinsko dejavnost.
    • primer 2: Dva soseda, ki nimata registrirane nobene dejavnosti, si lahko neovirano priskočita na pomoč ob sezonskih ali kakršnihkoli drugih opravilih.
  • sorodstvena pomoč:
    Za sorodstveno pomoč velja vsakršno delo, ki se opravlja v okviru oseb v sorodu brezplačno, torej poleg dela v lastni režiji tudi druga dela in storitve. V okviru sorodstvene pomoči lahko posameznik opravlja delo ali storitev  za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.
     

Kot izjema od dela na črno je tudi brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

 

  • nujno delo:
    Nujno delo je dovoljeno in pri njem lahko sodelujejo posamezniki in pravne osebe (podjetja, samozaposlene osebe). Gre za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.
  • humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo:
    Tovrstno delo lahko opravljajo posamezniki in pravne osebe ter samozaposlene osebe skladno z drugimi predpisi (na primer Zakon o prostovoljstvu,...).

 

 

 

Delo v lastnem podjetju in delo prokuristov


Glede na to, da so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter nadzorni organi po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v zadnjem času prejeli večje število vprašanj v zvezi s podlago za opravljanje dela prokurista in lastnika podjetja v lastnem podjetju, v nadaljevanju podajamo enotno stališče:


Za zakonito opravljanje dela mora obstajati pravna podlaga, na podlagi katere se posamezno delo lahko zakonito opravlja. Poleg pogodb o zaposlitvi se kot pravne podlage za opravljanje različnih oblik dela uporabljajo: civilna pogodba, študentska napotnica, začasno in občasno delo upokojencev in ostale pravno urejene oblike. Pri izbiri pravne podlage za delo oziroma za izvajanje dejavnosti je potrebno upoštevati dejansko naravo dela oziroma dejavnosti (delo se ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, razen v primerih, ki jih določa zakon) in namen posamezne pogodbe.


Menimo, da prokuristu in lastniku podjetja statusno pravna upravičenja ne dajejo pravne podlage za opravljanje dela, zato za opravljanje dela potrebujejo pravno podlago, ki mora ustrezati dejanski naravi dela.


Za lastnike družbe je tako treba upoštevati, da po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) daje kapitalska udeležba vlagateljem določene korporacijske pravice iz naslova plačanega deleža v osnovnem kapitalu, na podlagi katerega lahko uresničujejo svoje članske in premoženjske pravice, ne daje pa pravne podlage za opravljanje dela, tudi kadar gre za brezplačno delo.
Prokurist pa je glede na ZGD-1 le poslovni pooblaščenec, čigar pooblastila so neomejena, razen glede odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora pridobiti posebna pooblastila, kar pomeni, da sama prokura ne daje pravne podlage za zakonito opravljanje dela v družbi, temveč mora obstajati ustrezna pravna podlaga, ki pa je odvisna od vrste opravljanja dela, ki ga takšna oseba opravlja.

 

Sankcije

 

Delo na črno je prepovedano! V primeru ugotovljenih kršitev vam lahko nadzorni organ izreče globo in tudi z odločbo prepove opravljanje tega dela ter začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo delo na črno opravljano. Možen je tudi odvzem premoženjske koristi, pridobljeno z delom na črno.
 
Tudi omogočanje dela na črno je prepovedano!

 

DELO IN ZAPOSLOVANJE NA ČRNO =

  • nimate obveznega zdravstvenega zavarovanja;
  • niste zavarovani za primer nezgode pri delu ali poklicne bolezni, zato ostanete brez zaposlitve in brez nadomestila v primeru nezmožnosti za delo;
  • so pogoji, v katerih delate, nenadzorovani ter pogosto slabši in težji (izpostavljeni ste večji možnosti nesreč);
  • večje tveganje za izgubo dela;
  • ste brez zagotovila, da boste dejansko prejeli plačilo za opravljeno delo;
  • ste brez pravice do odpravnine, letnega dopusta, regresa za letni dopust, regresa za prehrano, povrnitve potnih stroškov,...;
  • niste upravičeni do nadomestila za primer brezposelnosti;
  • se vam opravljeno delo ne všteva v delovno dobo in se ne bo upoštevalo za pokojnino.

 

 

Zaposlovanje na črno je prepovedano

 

Za zaposlovanje na črno se šteje, če delodajalec:

  • omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
  • omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
  • z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
  • omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
  • zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev ali
  • nezakonito zaposli državljana tretje države.

V primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, mora imeti delavec izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela.

 

 

Zaposlovanje na črno ni: 

  • kratkotrajno delo 
  • nujno delo in humanitarno, karitativno, delo za invalidske organizacije prostovoljno ter dobrodelno delo

 

Sankcije

 

Zaposlovanje na črno je prepovedano! Za tistega, ki zaposluje na črno, naj bo to pravna oseba ali samozaposlena oseba ali posameznik, ki delovno silo zaposli na črno, so predvidene sankcije. Za zaposlovanje na črno in ugotovljene kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so predvidene globe.
 
Zaposlovanje na črno je tudi kaznivo dejanje, za katero je zagrožena tudi zaporna kazen do enega leta oziroma v določenih primerih do treh let!
 
Delodajalec, ki je zaloten, da ima na črno zaposleno osebo, mora to osebo zaposliti za nedoločen čas.  

 

Nadzor

 

Za nadzor na tem področju so odgovorni različni organi, predvsem pa:

  • Finančna uprava Republike Slovenije
  • Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
  • Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor,
  • Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

 

 

Prijavite zaposlovanje ali delo na črno:

 

 

Za določanje, usklajevanje in spremljanje področja preprečevanja dela in zaposlovanja na črno imenuje Vlada Republike Slovenije komisijo za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno

 

Ta enkrat letno pripravi poročilo o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno ter ga predloži v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu in Vladi Republike Slovenije.