OSEBNO DOPOLNILNO DELO PO 1. 1. 2015

 

Pogosta vprašanja in odgovori

 

Kako bom lahko opravljal osebno dopolnilno delo?
Na podlagi priglasitve osebnega dopolnilnega dela in tudi na podlagi pridobljene vrednotnice pred začetkom opravljanja dela  bo posameznik opravljal osebno dopolnilno delo. To je dokument, na podlagi katerega se lahko opravlja priglašeno osebno dopolnilno delo. Vplačana vrednotnica poleg tega prinaša  pravice iz  pokojninskega in invalidskega zavarovanje ter pravice iz zdravstvenega zavarovanja.

 

Kako bom lahko plačal vrednotnico in kakšna bo njena cena?
Vrednotnico je mogoče plačati osebno na upravni enoti in preko spletnega portala e-uprava. Za vrednotnico je treba plačati devet evrov. Sedem evrov je namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dva evra pa za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. S plačilom vrednotnice bosta naročnik in izvajalec poskrbela za zakonito naročilo in izvedbo  dela, izvajalec pa bo imel  s tem  tudi večjo socialno varnost.

 

Kdo bo moral plačati vrednotnico?
V določenih primerih bo moral vrednotnico plačati naročnik, v določenih pa sam  izvajalec osebnega dopolnilnega dela. Naročnik bo moral vrednotnico kupiti tedaj, ko bo izvajalec zanj opravljal dela, kot so npr. pomoč v gospodinjstvu ter temu podobna ali druga manjša dela.
Vrednotnico bo moral naročnik plačati za vsak koledarski mesec posebej. . Po opravljeni storitvi bo izvajalec naročniku izdal račun. Davčni upravi bo moral izvajalec polletno poročati o prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela.

 

V katerem primeru bo moral vrednotnico plačati izvajalec osebnega dopolnilnega dela?
Vrednotnico bo moral plačati izvajalec, ki:

  1. Izdeluje in prodaja izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju;
  2. izdeluje izdelke, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, jih popravlja in prodaja;
  3. nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča v njihovi osnovni obliki;
  4. melje žito, žge apno ali oglje na tradicionalen način in prodaja.


Izvajalec bo moral vrednotnico plačati za koledarski mesec, v katerem bo delo opravljal. Po opravljeni storitvi bo izvajalec naročniku izdal račun. Davčni upravi bo moral izvajalec polletno poročati o prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela.

 

Kje bo naročnik lahko videl seznam oseb, ki opravljajo osebna dopolnilna dela?
Seznam vodi Ajpes.

 

Ali se bo moral registrirati tudi naročnik?
Ne.

 

Je prihodek od osebnega dopolnilnega dela lahko neomejen?
Ne. Skupen prihodek od osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh  povprečnih mesečnih neto plač v državi. Za plačno primerjavo zakon določa povprečno plačo v preteklem koledarskem letu. V  posameznem polletju prihodek  ne bo  smel presegati 2.974,32 EUR.

 

Pojasnilo glede opravljanja osebnega dopolnilnega dela v večstanovanjskih objektih
Novost na področju osebnega dopolnilnega dela je tudi pomoč v gospodinjstvu in druga podobna manjša dela, pod pogojem, da se ne opravljajo za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.

 

Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu tudi določa, da se storitve čiščenja in hišniških del v objektih z več kot osmimi stanovanji oz. kjer sta več kot dva etažna lastnika, po 1.1.2015 ne morejo opravljati prek instituta osebnega dopolnilnega dela. Pravilnik določa  prehodno obdobje za osebe, ki že imajo priglašeno osebno dopolnilno delo in sicer: “Osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika priglašeno osebno dopolnilno delo na podlagi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo, 29/10, 57/12 in 21/13 - ZUTD-A) in Pravilnika o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del (Uradni list RS, št. 30/02 in 32/14 - ZPDZC-1), in ki  se morajo na podlagi zakona ponovno priglasiti za opravljanje osebnega dopolnilnega dela v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega pravilnika, lahko v tem času opravljajo osebno dopolnilno delo pod pogoji in na način, ki se uporabljajo do 31. decembra 2014.« Te osebe bodo torej lahko ODD opravljale še največ do 30.6.2015 pod pogoji in na način, kot ga opravljajo do 31.12.2014.

 

Omejitev, da se delo čiščenja in hišniških del  v objektih z več kot osmimi stanovanji oz.  kjer sta več kot dva etažna lastnika ne more opravljati prek priglašenega ODD,  izhaja torej  iz drugega odstavka 12. člena ZPDZC-1 in Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu, ki onemogoča tovrstna dela prek ODD.  Lastnikom posameznih delov  v večstanovanjskih stavbah  oz. upravnikom večstanovanjskih objektov v objektih, kjer je po zakonu nujno potrebno imeti upravnika (več kot 8 stanovanjskih enot ali več kot dva etažna lastnika), ki je pravna oseba, je po 1.1.2015 (z izjemo v primerih iz prejšnjega odstavka, kjer je ta rok do 30.6.2015) na voljo več možnosti za ureditev čiščenja skupnih delov večstanovanjskega objekta in opravljanja hišniških del, odvisno od statusa osebe, ki bi tovrstno delo opravljala  in od načina opravljanja tovrstnega dela (najem pravne osebe, sklenitev pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, študentska napotnica,....). 

 

V objektu, ki ima 8 ali manj posameznih delov  ali manj kot 3 etažne lastnike pa lahko na podlagi stanovanjskega zakona  po pooblastilu lastnikov naloge upravnika opravlja eden od etažnih lastnikov, ki pa je fizična oseba (brez pravnega statusa oz. registracije). V tem primeru  bo lahko  pod točko A1 pravilnika o ODD (občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin), to delo  v takih objektih tudi po 1.1.2015 na podlagi ZPDZC-1 in novega pravilnika o ODD opravljala  oseba s priglašenim ODD. Zavezanec za plačilo vrednotnice (naročnik)  bo  v tem primeru  fizična oseba kot eden izmed etažnih lastnikov v objektu, ki ima pooblastilo ostalih etažnih lastnikov za izvrševanje poslov, ki sodijo v krog upravljanja upravniških storitev.

 

Primeri:

 

Oseba, ki ne prejema pokojnine in ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s polnim delovnim časom, opravlja osebno dopolnilno delo. Je takšna oseba zavarovana?

Da, po vplačilu vrednotnice bo takšna oseba vključena  v  pokojninsko in invalidsko zavarovanje, trajanje zavarovanja pa bo odvisno od  števila vplačanih vrednotnic (ena vrednotnica je približno en dan pokojninske dobe).

 

Oseba, ki prejema pokojnino, opravlja osebno dopolnilno delo. Kakšen je njegov zavarovalni status?
Takšna oseba (upokojenec) je na podlagi vplačane vrednotnice zavarovana za invalidnost in smrt, v primeru nastanka  poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

 

Kaj pomeni plačilo vrednotnice za upokojence: ali je znesek (9 evrov) enak ne glede na to, da upokojenci ne vplačujejo v pokojninsko zavarovanje? Kakšne koristi naj bi upokojencem, ki opravljajo osebno dopolnilno delo,  prinesel sistem vrednotnic?

Namen vzpostavitve sistema vrednotnic je ljudem dati spodbudo, da dela, kot je npr.  pomoč v gospodinjstvu,  občasno varovanje otrok, nabiranje sadežev, ročna izdelava izdelkov…, opravljajo ali koristijo na zakonit način in da ob tem tudi dobijo določene pravice. To je ključni namen. Sicer pa bo cena vrednotnice 9 EUR in je enotna za vse, ne glede na status tistega, ki izvaja osebno dopolnilno delo.  Še aktivnim  se bo to delo po novem štelo v pokojninsko dobo, pri delu upokojencev pa   v tem primeru lahko govorimo o medgeneracijski solidarnosti. Bodo pa tudi upokojenci na podlagi vplačane vrednotnice zavarovani za  invalidnost in smrt in za primer nastanka  poškodbe pri delu.


Upokojenec v poletnih mesecih (julij, avgust, september) nabira gobe in  jih prodaja. Koliko vrednotnic bi moral plačati za te tri mesece? Kako se to izračunava: ali se izračunava glede na zaslužek, ali glede na ure opravljenega dela?

V takem primeru bi moral upokojenec za vsak koledarski mesec vplačati vrednotnico v znesku 9 EUR ne glede na zaslužek in ne glede na ure opravljenega dela. Seveda bo vrednotnico plača le za tiste mesece v katerih bo nabiral in prodajal gobe oziroma opravljal delo.


Upokojenka dvakrat tedensko po dve uri varuje otroka sosedi za plačilo 5 evrov na uro (na mesec zasluži 80-100 evrov). Koliko vrednotnic bo na leto oz. 12 mesecev moral plačati njen naročnik, torej soseda?

V tem primeru bo soseda (torej naročnica storitve) morala za vsak koledarski mesec, v katerem bo varovala otroke, plačati eno vrednotnico. Sistem bo zelo enostaven. Plačilo vrednotnice  bo lahko opravila prek spleta ali na upravni enoti.  Takšna in podobna dela se sedaj večinoma opravljajo na črno. S plačilom vrednotnice bo delo opravljeno zakonito.

 

Upokojenka enkrat tedensko vodi telovadbo v krajevni skupnosti za sokrajanke. Vsak mesec zasluži približno 100 evrov (plačajo ji udeleženke). Ali v tem primeru plača vrednotnice sama? Koliko vrednotnic mora plačati na mesec?
Tovrstno delo trenutno ni na seznamu del, ki se lahko opravljajo v okviru  osebnega dopolnilnega dela. Seznam del je določen v pravilniku.


Kako je s plačilom dohodnine? Če na primer upokojenec do uveljavitve zakona ni bil zavezanec za davek na dohodek, z osebnim dopolnilnim delom, ki ga prijavi na Ajpes, pa postane. Kako se izračunava dohodnina, če seveda ne preseže omejitev prihodkov iz osebnega dopolnilnega dela, ki jih določa predlog zakona?
Zakon predvideva plačilo vrednotnice v višini 9 evrov. Od tega 7 evrov za pokojninsko in 2 evra za zdravstveno zavarovanje. Posamezniku se to delo šteje tudi v pokojninsko dobo. Na področje dohodnine zakon ne posega. Ureditev ostane takšna, kot je veljala doslej oz. kot velja za področje davčne zakonodaje.