Republika Slovenija
  Iskanje  
Domov
Kazalo
Kontakt
English
Delovna področja  / Delovna razmerja in pravice iz dela  / Delovna razmerja  / Zakon o delovnih razmerjih  / Nočno delo žensk v industriji in gradbeništvu po ZDR   / 
Pomanjšaj pisavo
Povečaj pisavo
Natisni
Kje smo

Ministrstvo za delo, družino

in socialne zadeve

Kotnikova 5

1000 Ljubljana

Tel: 01 369 77 00

Faks: 01 369 78 32

> Zavod RS za zaposlovanje

> ZPIZ

> Inšpektorat RS za delo

> e-uprava

 

 

 

Nočno delo žensk v industriji in gradbeništvu po ZDR

 

Posamezni delodajalec, ki opravlja dejavnost v industriji ali se ukvarja z gradbeništvom, lahko v skladu s 153. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 103/2007; ZDR) na nočno delo razporedi ženske le s soglasjem ministra, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve.

 


I. Soglasje za nočno delo žensk je mogoče pridobiti na tri načine:

 

1. v posamezni dejavnosti ali poklicu se izda soglasje za nočno delo žensk na podlagi sporazuma reprezentativnega sindikata in združenja delodajalcev:

Tako je bilo izdano soglasje:

  • na podlagi sporazuma med reprezentativnimi sindikati in združenji delodajalcev, doseženega v 27. členu Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije  (Uradni list RS, št. 45/2006) za dejavnosti, ki so določene v 2. členu Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije in se opravljajo na industrijski način, in sicer za čas veljavnosti 27. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije
  • na podlagi sporazuma med reprezentativnimi sindikati in združenji delodajalcev, doseženega v 66. členu Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije  (Uradni list RS, št. 37/2007) za dejavnosti, ki so določene v 2. členu Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije in se opravljajo na industrijski način, in sicer za čas veljavnosti petega odstavka 66. člena Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije.

Delodajalcem, ki opravljajo katero od zadevnih dejavnosti v industriji in za katere velja Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije ali Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, ni treba pridobiti individualnega soglasja (točka 3).

Kljub temu pa delodajalca zavezujejo vse zakonske določbe, ki urejajo položaj in varstvo nočnega delavca (navedene pod točko II.). Poleg tega je delodajalec dolžan inšpekciji za delo na njeno zahtevo posredovati podatke o nočnem delu delavcev, zlasti o številu delavcev, ki delajo ponoči več kot tretjino delovnega časa, o številu delavcev, ki delajo ponoči na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, o številu delavcev, ki delajo ponoči, ločeno po spolu, ter o časovni opredelitvi nočne izmene (2. odstavek 149. člena ZDR).

 

 

2. delodajalcem, ki niso vključeni v soglasje iz prejšnje točke, se izda soglasje za nočno delo žensk na podlagi sporazuma med sindikati pri delodajalcih ter delodajalci na podlagi posvetovanja med delodajalci ter združenjem delodajalcev in reprezentativnim sindikatom v dejavnosti

Vloga za pridobitev soglasja za nočno delo žensk mora vsebovati

  • število delavk, ki bodo delale v nočnem času pri delodajalcu
  • dela, ki jih bodo ženske opravljale v nočnem času
  • razloge za uvedbo nočnega dela žensk.

V vlogi mora biti izkazano plačilo upravne takse v višini 250 točk.

Priloge k vlogi za pridobitev soglasja za nočno delo žensk:

  • sporazum med sindikati pri delodajalcih ter delodajalci
  • dokazilo o izvedenem posvetovanju med delodajalci ter združenjem delodajalcev in reprezentativnimi sindikati.

Soglasje, izdano po tej točki, velja ves čas veljavnosti sporazuma med sindikati pri delodajalcih ter delodajalci in ni potrebno pridobivati individualnega soglasja (točka 3).

 

Kljub temu pa delodajalca zavezujejo vse zakonske določbe, ki urejajo položaj in varstvo nočnega delavca (spodaj pod II). Poleg tega je delodajalec dolžan inšpekciji za delo na njeno zahtevo posredovati podatke o nočnem delu delavcev, zlasti o številu delavcev, ki delajo ponoči več kot tretjino delovnega časa, o številu delavcev, ki delajo ponoči na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, o številu delavcev, ki delajo ponoči, ločeno po spolu, ter o časovni opredelitvi nočne izmene (2. odstavek 149. člena ZDR). 

 


3. določenemu delodajalcu, ki ni vključen v soglasje iz prejšnjih dveh točk, se izda soglasje za nočno delo žensk, pod pogojem, da je zahtevano mnenje sindikatov pri delodajalcu, reprezentativnega sindikata dejavnosti in združenja delodajalcev

Vloga
za pridobitev soglasja za nočno delo žensk mora vsebovati naslednje navedbe:

  • število delavk, ki bodo delale v nočnem času pri delodajalcu
  • dela, ki jih bodo ženske opravljale v nočnem času
  • razloge za uvedbo nočnega dela žensk.

V vlogi mora biti izkazano plačilo upravne takse v višini 250 točk.

Priloge k vlogi za pridobitev soglasja za nočno delo žensk:

  • mnenja sindikatov pri delodajalcu
  • mnenje reprezentativnega sindikata dejavnosti
  • mnenje združenja delodajalcev.

Soglasje po tej točki se izda za eno koledarsko leto, za katerega je vložena vloga.

V primeru nepopolne vloge je delodajalec pozvan k dopolnitvi v roku 30dni. V kolikor ni  plačana upravna taksa, jo je potrebno plačati v roku 8 dni. Če upravna taksa v tem roku ni plačana, je delodajalcu poslan taksni opomin (2. odstavek 16. člena Zakona o upravnih taksah; ZUT-UPB3 s spremembami, Uradni list RS, št. 42/2007).

 

V skladu z ZUT-UPB3 znaša upravna taksa 17,725 EUR (in sicer 50 točk za vlogo za nočno delo žensk in 200 točk za izdano soglasje za nočno delo žensk). Plačilo upravne takse izkažete:

  • s potrdilom o plačilu upravne takse (mogoče je nakazilo na podračun JFP: 01100-1000315637, sklic: 11 26115-7111002-xxxx; x-štiri mesta so leto, za katero se plačujejo upravne takse - na primer: 11 26115-7111002-2007, če se plačujejo za leto 2007)
  • do 1. septembra 2008 pa lahko še tudi s taksnimi vrednotnicami, ki jih nalepite na vlogo

 

II. V skladu z ZDR in Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) mora delodajalec, ki organizira delo ponoči (ne glede na to, na podlagi katere točke je bilo soglasje izdano):

  • opraviti posvetovanje s sindikati glede nočnega dela
  • izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja
  • pošiljati delavke, ki opravljajo nočno delo, na predpisane zdravniške preglede
  • zaposliti delavko na ustrezno delo podnevi, če bi se lahko delavki zaradi nočnega dela po mnenju zdravniške komisije poslabšalo zdravstveno stanje
  • zagotoviti strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa
  • zagotoviti nočnim delavkam daljši letni dopust in ustrezno prehrano med delom
  • izplačati dodatek za nočno delo v višini, določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti
  • zagotoviti periodično izmenjavo nočne izmene, pri čemer sme delavka ene izmene delati ponoči najdalj en teden, daljše časovno obdobje pa le, če s takim delom izrecno pisno soglaša
  • upoštevati, da delovni čas nočne delavke v obdobju štirih mesecev ne traja povprečno več kot osem ur na dan in da delovni čas nočne delavke, ki dela na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ne traja več kot osem ur na dan.

ZDR v zvezi s posebnim varstvom tudi zavezuje delodajalca, da ne sme naložiti opravljanje nočnega dela:

  • delavki, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela,
  • delavki, ki neguje otroka, starega do treh let, brez njenega predhodnega pisnega soglasja,
  • delavki v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka,
  • delavki, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sama z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo brez njenega predhodnega pisnega soglasja,
  • mlajši delavki, ki še ni dopolnila 18 let starosti in
  • starejši delavki brez njenega pisnega soglasja
  • ter mora zaposliti delavko na ustrezno delo podnevi, če bi se lahko delavki zaradi nočnega dela po mnenju zdravniške komisije poslabšalo zdravstveno stanje.

Delodajalec je dolžan inšpekciji za delo na njeno zahtevo posredovati podatke o nočnem delu delavcev, zlasti o številu delavcev, ki delajo ponoči več kot tretjino delovnega časa, o številu delavcev, ki delajo ponoči na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, o številu delavcev, ki delajo ponoči, ločeno po spolu, ter o časovni opredelitvi nočne izmene (2. odstavek 149. člena ZDR).

 

|
Na vrh