DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice. Gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve dodatnih prihodkov po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.

Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije."

Pravice iz dodatnega zavarovanja

Pravica do dodatne pokojnine

Član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2. Član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do invalidske pokojnine ali pravico do vdovske pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma, ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine po tem zakonu.

Dodatna pokojnina se izplačuje v obliki doživljenjske pokojninske rente, ki jo lahko izplačuje zavarovalnica in pokojninska družba. Upravljavec v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti. Član sklada ima pravico samostojno izbrati izplačevalca pokojninske rente, pri katerem upravljavec sklene zavarovanje iz prejšnjega odstavka. V primeru, da ima član sredstva pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov, na njegovo zahtevo prenese odkupna vrednost sredstev v sklad, namenjen izplačevanju pokojninske rente, ki ga član sam izbere.

Pravica do predčasne dodatne pokojnine

Član pridobi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred uveljavitvijo pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, če:

• je dopolnil 53 let starosti in
• ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku

Član kolektivnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:

• če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
• če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 eurov.

Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku

Vzpostavitev dodatnega zavarovanja

Dodatno zavarovanje se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta. Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev. Pokojninski načrt se izvaja na podlagi upravljanja pokojninskih skladov, ustanovljenih po tem zakonu.  

Pokojninski načrt odobri minister, pristojen za delo, ko ugotovi, da vsebuje vse obvezne sestavine in je v skladu z ZPIZ-2. Davčne olajšave za plačane premije se lahko uveljavljajo le, če je pokojninski načrt odobril minister, pristojen za delo in je vpisan v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni urad.

Pokojninski skladi in upravljavci pokojninskih skladov dodatnega zavarovanja

Sredstva iz naslova dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskem skladu, oblikovanem po ZPIZ-2. Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:

• vzajemni pokojninski sklad;
• krovni pokojninski sklad ali
• kritni sklad.

Upravljavec pokojninskega sklada zbrana sredstva upravlja:

• v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla člana ali
• v skladu z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čisto vplačilo.

Pokojninski sklad lahko oblikujejo in upravljajo:

• pokojninska družba iz ZPIZ-2; 
• zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo;
• banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.

Pokojninske sklade, ki omogočajo vključitev v dodatno zavarovanje upravljajo:

Vzajemni pokojninski skladi in Krovni pokojninski skladi

• Banka Intesa Sanpaolo d. d. (OVPS Banke Koper)
• Generali Zavarovalnica, d. d. (Krovni pokojninski sklad LEON 2)
• Modra zavarovalnica, d. d. (Kapitalski vzajemni pokojninski sklad, Modri krovni pokojninski sklad)
• Modra zavarovalnica, d. d. (Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev)

Pokojninske družbe

• Pokojninska družba A
• Skupna pokojninska družba, d. d.  
• Sava pokojninska družba, d.d.

Zavarovalnice

• Prva osebna zavarovalnica, d. d.
• Zavarovalnica Triglav, d. d.
• Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d.

Statistika dodatnega zavarovanja

Število vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

*Velik dvig števila zavarovancev gre predvsem na račun vključitve prek 156.585 javnih uslužbencev, ki so vključeni v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje od 1. avgusta 2003 na podlagi Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/2003).  

Število zavarovancev po pokojninskih družbah:

Število zavarovancev po zavarovalnicah:

Število zavarovancev po vzajemnih pokojninskih skladih in krovnih pokojninskih skladih:

Število članov oziroma zavarovancev, ki v mesecu decembru 2017 niso vplačevali premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (sredstva so imeli v zadržanju ali v mirovanju) je znašalo 146.321.

96,3% je zavarovalnih polic kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in 3,7% je zavarovalnih polic individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po zadnjih podatkih je preko pokojninskih družb in zavarovalnic v pokojninski načrt vključenih 6.042 delodajalcev, preko vzajemnih pokojninskih skladov pa 847, kar skupaj znaša 6.889 delodajalcev.

Višina sredstev (v 1.000 EUR):

 Povprečna mesečna premija na zavarovanca*

*Povprečna mesečna premija aktivnih zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja v letu 2017 po podatkih upravljavcev pokojninskih skladov.

Zbirni podatki o dodatnem pokojninskem zavarovanju

Na podlagi 255. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15) objavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

• Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31. 12. 2018
• Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31. 12. 2017
• Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31. 12. 2016
• Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31. 12. 2015
• Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31. 12. 2014
• Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31. 12. 2013
• Podatki dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31. 12. 2012

Objavljeni so podatki, ki so jih na podlagi zaprosila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posredovali izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja.