Zakon kot možne izvajalce pokojninskih načrtov določa:

1. pokojninske sklade, ki so lahko po zakonu organizirani kot:
   • vzajemni pokojninski skladi (odprti ali zaprti) ali
   • pokojninske družbe
2. zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja

• SEZNAM IZVAJALCEV Z ODOBRENIMI POKOJNINSKIMI NAČRTI<//u><//u>

Opravljanje prostovoljnih dodatnih zavarovanj obsega naslednje vrste poslov:

• sklepanje zavarovanj in zbiranje premij
• upravljanje s premoženjem kritnega sklada oziroma vzajemnega pokojninskega sklada in
• izplačevanje pokojnin.

Zavarovalnice ali pokojninske družbe lahko neposredno opravljajo vse možne vrste zavarovanj, ki jih lahko krije prostovoljno dodatno zavarovanje, kakor tudi vse posle v obeh obdobjih zavarovanj, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje.

Vzajemni pokojninski skladi pa lahko neposredno opravljajo samo posle zbiranja premij in upravljanja s premoženjem sklada v obdobju varčevanja. V obdobju črpanja pravic vzajemni pokojninski sklad ne more neposredno opravljati poslov izplačevanja pokojnine, temveč mora upravljavec sklada v imenu in za račun zavarovanca skleniti ustrezno zavarovalno pogodbo.

VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLADI

Vzajemni pokojninski sklad (VPS) je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja oziroma ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno kritju obveznosti do zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja.

Premoženje VPS mora biti ločeno od premoženja tako osebe, ki je oblikovala pokojninski načrt, kot tudi od premoženja upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada, saj je premoženje vzajemnega pokojninskega sklada v lasti članov sklada. Podlaga za določitev solastniškega deleža posameznega zavarovanca na premoženju VPS je število enot premoženja, obračunanih od premij, ki jih je v sklad vplačal zavarovanec, glede na število vseh enot premoženja v obtoku.

Vzajemni pokojninski sklad se lahko oblikuje kot zaprt vzajemni pokojninski sklad ali kot odprt vzajemni pokojninski sklad.

Upravljavci vzajemnega pokojninskega sklada so lahko:

• zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po Zakonu o zavarovalništvu
• banke, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po Zakonu o bančništvu
• pokojninske družbe, ustanovljene po ZPIZ-1 in
• Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Podatki o sestavi premoženja vzajemnih pokojninskih skladov so dostopni na straneh Agencije za trg vrednostnih papirje.

POKOJNINSKE DRUŽBE

Pokojninska družba je pravna oseba (za razliko od VPS) in je v bistvu specializirana oblika zavarovalnice, ki se od splošnih zavarovalnic razlikuje po naslednjem:

• organizirana mora biti kot delniška družba
• pokojninska družba lahko opravlja samo zavarovalne posle prostovoljnega dodatnega zavarovanja
• pokojninska družba mora imeti (razen v prvem letu) najmanj 15000 zavarovancev.

Pokojninska družba lahko opravlja samo dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kar pomeni:

• zbiranje premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in vodenje osebnih računov zavarovancev
• upravljanje s premoženjem pokojninske družbe
• izplačevanje pokojninske rente
• upravljanje z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi.

ZAVAROVALNICE

Pokojninski načrt lahko izvajajo tudi zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.