MODERNIZACIJA POKOJNINSKEGA SISTEMA 2012

Državni zbor Republike Slovenije je 4. decembra 2012 sprejel novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. 1. 2013.

 

Nekatere pomembne rešitve, ki jih novi zakon prinaša za zavarovance in upokojence:

Uporabljene kratice:

  • ZPIZ-1: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal do 31. 12. 2012
  • ZPIZ-2: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. 1. 2013

 

 

 

Pojasnila MDDSZ Komisiji za peticije Državnega zbora RS:  

 


Razlogi za sprejem nove pokojninske zakonodaje

 

Podaljšanje dejanske upokojitvene starosti

 

V Sloveniji se upokojujemo prekmalu. Povprečna starost ob starostni upokojitvi je v Sloveniji decembra 2011 znašala le 58 let in 8 mesecev za ženske in 61 let in 9 mesecev za moške, kar je precej pod predvideno polno starostjo 61 let za ženske in 63 let za moške. Kljub temu, da se je dejanska upokojitvena starost od leta 2000 zaradi pokojninske reforme postopoma zviševala, pa se je v minulih letih njena rast upočasnila oziroma praktično ustavila.

Nizka upokojitvena starost je posledica nizke zahtevane starosti ob doseganju polne pokojninske dobe in prenizkih spodbud za ostajanje v aktivnosti potem, ko zavarovanci dosežejo najnižje starostne upokojitvene pogoje. Zato se, čeprav je upokojitev pred polno upokojitveno starostjo v primeru, da je delovna doba manjša od pokojninske dobe, sankcionirana s trajnim zmanjšanjem pokojnine, največ zavarovancev pri izbiri med časom, ki ga pridobijo z upokojitvijo in nezmanjšanjem pokojnine, odloči za upokojitev. V okviru prenovljene pokojninske zakonodaje so določeni takšni pogoji za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja, ki gredo skupaj s spremljajočimi ukrepi v smeri dviga dejanske upokojitvene starosti.

 

Doba prejemanja pokojnine

Doba prejemanja pokojnine se povečuje. Tako je povprečna doba prejemanja pokojnine za ženske leta 2000 znašala 17 let in 1 mesec, leta 2011 pa že 21 let in 8 mesecev, medtem ko je moški v povprečju leta 2000 prejemal pokojnino 14 let in 9 mesecev, leta 2011 pa 16 let in 4 mesece. Doba prejemanja pokojnine se je tako podaljšala v navedenem obdobju za ženske za 4 leta in 7 mesecev, upokojitvena starost pa se je v enakem obdobju za ženske dvignila le za 2 leti in 6 mesecev. Podobno se je pri moških v obdobju od leta 2000 do 2011 prejemanje pokojnine podaljšalo za 1 leto in 7 mesecev, upokojitvena starost pa se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2001 dejansko znižala za 3 mesece.

 

Razmerje med zavarovanci in upokojenci

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2011 število upokojencev (30,1 %) kar za 4,1 % večje kot ob koncu leta 2009, ko je bilo 26,4 % vseh prebivalcev Republike Slovenije upokojencev. Leta 2000, ko je bila uvedena reforma, je bilo zavarovancev 839.381 in upokojencev 482.240, leta 2011 pa je bilo zavarovancev 869.869 ter upokojencev 569.951. To pomeni, da je ob postopnem počasnem naraščanju zavarovancev v obdobju 2000 – 2011 število upokojencev hitreje naraščalo, kar je v njunem razmerju pomenilo padec iz 1,80 v letu 2000 oz. iz 1,8 delovno aktivnih oseb na enega upokojenca, na 1,53 v letu 2011, torej na 1,53 delovno aktivnih oseb na enega upokojenca.

Leta 2000 - zavarovancev 839.381 in upokojencev  482.240 > razmerje je 1,8
Leta 2011 - zavarovancev 869.869 ter upokojencev 569.951 > razmerje je 1,53

 

Razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino

Spremembe v usklajevanju pokojnin (in drugih dajatev) ter drugačno, nižje vrednotenje zavarovalne dobe od 1. januarja 2000 dalje, je vplivalo na to, da so se pokojnine relativno zmanjševale glede na plače, kar je pomembno vplivalo tudi na dohodkovni položaj upokojencev. Razmerje med povprečno neto plačo in povprečno starostno pokojnino se je zaradi izvajanja pokojninske reforme znižalo s 75,3 % v letu 2000 na 63,1 % v letu 2011. V enakem obdobju so se povprečne pokojnine zmanjšale od 68,1 % na 61,6 % povprečne plače. Če bi se trend nadaljeval in novi ZPIZ-2 ne bi bil sprejet, bi v skladu z ZPIZ-1 primerna pokojnina, do katere bi bil upokojenec upravičen iz obveznega zavarovanja po 40. letih (moški) oziroma 38. letih (ženska), konec leta 2024, ko bi bilo zaključeno prehodno obdobje postopnega dvigovanja polne upokojitvene starosti za ženske, znašala le še 56 % plače, ki jo je  zavarovanec prejemal v zadnjem letu pred upokojitvijo.

 

Povprečna pokojninska doba starostnih upokojencev
Povprečna pokojninska doba upokojencev v Sloveniji je konec leta 2011 znašala le 32 let in 7 mesecev in je bila tako daleč pod zastavljeno dobo 40 let.

 

Razmerje med zavarovanci in upokojenci

V zadnjem desetletju je razmerje med zavarovanci in upokojenci prvih šest let upadalo, in sicer iz 1,80 leta 2000 na 1,76 leta 2006. Leta 2007 in 2008 se je razmerje sicer izboljševalo iz 1,67 v letu 2006 na 1,71 v letu 2008, potem pa je zopet začelo upadati in je bilo leta 2011 najnižje v zadnjem desetletju, in sicer 1,53.

Na koncu je treba poudariti, da je potrebno v okviru cilja zagotavljanja primerne višine pokojnin zagotoviti tudi večjo participacijo, predvsem pa dvigniti trenutno višino povprečno vplačane premije v okvir dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj sedanja povprečna premija (35 EUR) ne bo zadostovala za pokrije izpada dohodka iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je posledica demografskega gibanja prebivalstva.

Višina pokojnine

ZPIZ-2 zaustavlja padanje pokojnin. Padanje pokojnin po doslej veljavni zakonodaji je posledica načina določanja valorizacijskega količnika (ta v zadnjih letih pada) in padanja odmernega odstotka, ki po ZPIZ-1 v letu 2012 znaša 78,5 % in bi še nadalje vsako leto padal za 0.5 %, vse do leta 2024, ko bi znašal 72,5 %. Z novim ZPIZ-2  se padanje pokojnin tako pri moških, kot tudi pri ženskah ustavlja.

Višina pokojnine - po ZPIZ-1 strm padec pokojnin, z novim ZPIZ-2 se padanje pokojnin pri moških in ženskah ustavlja

Varstvo pričakovanih pravic v novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet dne 4. decembra 2012 in bo začel veljati s 1. 1. 2013, ureja tudi varstvo pričakovanih pravic za določene kategorije zavarovancev. Želeli pa bi pojasniti, da so bile tekom zakonodajnega postopka k določbam ZPIZ-2, ki urejajo varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide ter presežne delavce, sprejete določene spremembe in dopolnitve, kar je vplivalo na drugačno končno obliko zakonskih določb v primerjavi s prvotno verzijo predloga zakona, ki je bil obravnavan na Vladi RS dne 17. 10. 2012.

 

ZPIZ-2 tako ureja varstvo pričakovanih pravic na način, da se bodo skladno z določbami ZPIZ-1 lahko upokojili:

  1. delovni invalidi, ki jim na dan 31. 12. 2012 manjka do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev do 3 leta starosti in pokojninske dobe oziroma  invalidi II. ali III. kategorije invalidnosti, ki so na dan 31.12.2012 prijavljeni pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in jim je na ta dan manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona do pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj;
  2. brezposelne osebe, ki so na dan 31. 12. 2012 prijavljene na ZRSZ in
     - prejemajo denarno nadomestilo za brezposelnost in bodo to pravico uživale vse do izteka obdobja, za katerega jim je bila dodeljena ali jim je ta pravica mirovala, ker so bile vključene v javna dela in so v tem času dopolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine skladno s predpisi, veljavnimi do uveljavitve ZPIZ-2 ali
    - imajo pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev,
     - prejemajo denarno nadomestilo ter imajo po prenehanju prejemanja nadomestila še pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev;
  3. zavarovanci, ki jim je do 31. 12. 2012 po predpisih o delovnih razmerjih odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, in jim je po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti zagotovljeno denarno nadomestilo do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.

Dodatno bi želeli pojasniti, da se bodo vsi tisti zavarovanci, ki bodo še v času veljavnosti ZPIZ-1 izpolnjevali pogoje za upokojitev po sedanjem sistemu (vključno z dodano dobo in možnostmi znižanja zakonsko določene upokojitvene starosti, ki so določene v ZPIZ-1), lahko upokojili po določbah ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi novega zakona in to ne le v letu 2013, temveč kadarkoli se bodo odločili zapustiti trg dela in se upokojiti. Pogoji za te zavarovance bodo veljali v celoti po ZPIZ-1 in bodo vključevali tudi osnovo za odmero pokojnine, ki bo v tem primeru znašala 18 za zavarovanca najugodnejših let in ne 24 let, kot je po vmesnem prehodnem obdobju predvideno po novem zakonu. Takšno varstvo je zagotovljeno v 391. členu, kjer je v tretjem odstavku tudi določeno, da se za preračun pokojnin po ZPIZ-1 še naprej uporablja stari način vrednotenja valorizacijskih količnikov v višini 0,732, iz česar izhaja da v bodoče v okviru varstva pričakovanih pravic valorizacijski količniki ne bodo več padali, kar je za zavarovance še ugodneje. Omenjeno vrednotenje je potrebno urediti zaradi vpeljave sistema »neto« odmernih odstotkov v 37. členu ZPIZ-2 in zato, da posamezniki obdržijo pokojnino najmanj v višini, kot bi jim šla, če bi se upokojili leta 2012, se pravi pred uveljavitvijo ZPIZ-2.

 

Način izračuna valorizacijskih količnikov po ZPIZ-1 je določen v 47. členu ZPIZ-1. Valorizacijski količniki so določeni in objavljeni vsako leto na novo (letošnji so dostopni na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=108985), v letu 2012 pa ta količnik znaša 0,732. Glede na primerjavo s prejšnjimi leti lahko ugotovimo, da ta količnik vsako leto pada in da bi se trend v nadaljnjem letu nadaljeval, če ne bi bil sprejet ZPIZ-2, ki za vse zavarovance te valorizacijske količnike fiksira na 0,732. Razlika med ZPIZ-1 in ZPIZ-2 je le ta, da so po ZPIZ-1 odmerni odstotki določeni v bruto višini, zato jih je potrebno še dodatno uskladiti z omenjenim količnikom, po ZPIZ-2 pa so omenjeni količniki že upoštevani v »neto« odmernih odstotkih, določenih v 37. členu ZPIZ-2. Z navedenim načinom so tako zavarovanci, ki pravice uveljavljajo po ZPIZ-2, in zavarovanci, ki pravice uveljavljajo na podlagi varstva pričakovanih pravic po ZPIZ-1, med sabo izenačeni.

Upokojitveni pogoji v letu 2013

Zavarovanec oz. zavarovanka bo tako v letu 2013 pridobil(a) pravico do starostne pokojnine, če bo izpolnjeval(a) pogoj starosti 58 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) oz. 58 let starosti in 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa (ženska). Upokojitvena starost se bo nato vsako naslednje leto dvignila za 4 mesece, starost 60 let pa bo ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa pogoj za upokojitev šele v letu 2018 (za moške) in 2019 (za ženske).

Zniževanje upokojitvene starosti

Upokojitveno starost za pridobitev starostne pokojnine bo mogoče zniževati na račun otrok, obveznega služenja vojaškega roka ter zaradi vključitve v zavarovanje pred 18. letom starosti:

  1. znižanje pogoja starosti zaradi skrbi za otroke v prvem letu njihove starosti.  ZPIZ-2 določa, da si lahko zavarovanec, ki je skrbel za otroka v prvem letu njegove starosti, zniža upokojitveno starost za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke ter za 48 mesecev za pet ali več otrok). Omenjena določba velja za zavarovance (moški in ženske), ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa, starost pa se znižuje od 60. leta starosti, vendar največ do 56. leta (ženske) oziroma 58. leta (moški) ter za zavarovance (moški in ženske), ki so dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starost znižuje od 65. leta starosti do največ 61. leta.
  2. znižanje pogoja starosti zaradi obveznega služenja vojaškega roka. Zavarovanec (moški) si lahko zniža starost za 2/3 obdobja služenja vojaškega roka od 60. leta do največ 58. leta starosti ter za 2/3 obdobja služenja vojaškega roka od 65. leta do največ 63. leta starosti.
  3. znižanje pogoja starosti zaradi vključitve v zavarovanje pred 18. letom starosti. Omenjeno znižanje starosti lahko uveljavljajo zavarovanci (moški in ženske), ki so dopolnili pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem odstavku 27. člena ZPIZ-2 oziroma 40 let pokojninske dobe brez dokupa, in sicer od 60 leta starosti za ves čas dela pred 18. letom starosti, vendar ne več kot do 57 let (oz. do 56 let do 31. 12. 2018) – ženske in do 58 let – moški.

Bonusi za nadaljnjo aktivnost in malusi za predčasno upokojevanje

V novem  zakonu so bonusi oblikovani kot spodbuda posameznikom, da delajo tudi po izpolnitvi minimalnih pogojev za predčasno oziroma starostno upokojitev. Poudariti pa je treba, da bodo bonusi uvedeni takoj ob uveljavitvi predlaganih sprememb:

  • ZPIZ-2 uvaja novi bonus, in sicer za vsake 3 mesece dela dlje po dopolnjenih starostnih pogojih, določenih v četrtem odstavku 27. člena  (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa) oz. v petem odstavku. 27. člena (prehod) v višini 1%. Maksimalni bonus za največ 3 leta dela dlje bo tako znašal 12%
  • novi ZPIZ-2 tako stimulira daljše ostajanje v zaposlitvi. Zavarovancu, ki bo izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine in bo ostal v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se bo mesečno izplačevalo 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65. leta starosti
  • ob delni upokojitvi (upokojitev za 1 do 4 ure, delo za 4 do 7 ur), ki bo po novem razširjena na samozaposlene, kmete ter družbenike, bo posameznik ob sorazmerni plači (glede na opravljeno število ur) prejel tudi delno pokojnino, povečano za 5 %

Kot že omenjeno, pa se daljše ostajanje v aktivnosti spodbuja tudi s prilagoditvijo pokojnine v primeru predčasnega odhoda iz trga dela. Tako se ta zavarovancu odmerjena (predčasna) pokojnina zniža za 0,3 % (moški in ženske) za vsak mesec upokojitve pred 65 let starosti (oba spola). Ker bo dvig zakonske starosti na 65 let postopen, prav tako pa se postopoma dviguje tudi pokojninska doba za predčasno pokojnino za zavarovanke iz 38 let na 40 let, so odbitki (t. imen. malusi) temu prilagojeni.