Skoči na vsebino

NESTRINJANJE Z DOLOČBAMI ZPIZ-2 GLEDE NEUPOŠTEVANJE OBDOBJA PLAČEVANJA PROSTOVOLJNEGA PRISPEVKA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE V POKOJNINSKO DOBO BREZ DOKUPA - POJASNILO KOMISIJI ZA PETICIJE TER ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN ENAKE MOŽNOSTI DZ RS

 

Na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Državnega zbora RS se je obrnilo več državljanov, ki v svojih dopisih podajajo predlog za spremembo tistih določb novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; Uradni list RS, št. 96/2012, 39/13), ki urejajo prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V dopisih izražajo nestrinjanje s tem, da se obdobje plačevanja prispevkov na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne všteva v pokojninsko dobo brez dokupa. Državljani v svojih dopisih menijo, da naj bi bila predvsem tistim zavarovancem, ki so pokojninsko dobo na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje pridobili pred uveljavitvijo novega ZPIZ-2, s takšno ureditvijo storjena krivica.

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v zvezi z navedeno problematiko pripravilo nekaj splošnih pojasnil z vidika zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, glede reševanja konkretnih primerov pa opozarja, da v postopku odločanja o uveljavljanju pravice do pokojnine odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod), ki je edini pristojen organ za odločanje v konkretnih primerih, in za te namene tudi razpolaga z vsemi potrebnimi podatki posameznega zavarovanca oziroma upokojenca.

 

V zvezi s kritičnim pogledom na to, da se obdobje plačevanja prispevkov na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne všteva v pokojninsko dobo brez dokupa, MDDSZ pojasnjuje, da je z vidika ZPIZ-2, ki velja od 1. januarja 2013, pravica do starostne pokojnine odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca ali zavarovanke in pokojninske dobe, ki sta dva parametra, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da se oseba lahko starostno upokoji. Želeli bi poudariti, da se v skladu ZPIZ-2 kot temeljni upokojitveni pogoj za starostno upokojitev šteje starost 65 let in 15 let zavarovalne dobe, medtem ko je upokojitveni pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa ob dopolnjeni starosti 60 let namenjen predvsem tistim posameznikom, ki so začeli delati zgodaj. Namen te določbe je jasen - predčasno brez malusov se bodo lahko upokojili samo tisti delavci, ki so dejansko začeli z delom zgodaj in so bili dejansko aktivni 40 let. Nenezadnje, predlagatelj se je v okviru izhodišč za pripravo pokojninske reforme osredotočil na zahtevo sindikatov, da je 40 let DELA dovolj.

 

Ob tem pojasnjujemo, da se v pokojninsko dobo brez dokupa šteje obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. To pomeni, da se v pokojninsko dobo šteje doba, ko je bil nekdo zaposlen, poleg tega pa tudi obdobja porodniškega dopusta in obdobja prejemanja denarnega nadomestila, vanjo pa se na primer ne šteje dokupljena doba in prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje, saj gre pri pokojninski dobi brez dokupa za obvezno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. ZPIZ-2 nadalje opredeljuje tudi pojem pokojninske dobe, pri čemer se v pokojninsko dobo vštevata tako zavarovalna doba (obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki) kot tudi posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine. Po starem se je obdobje prostovoljnega vplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sicer štelo v delovno dobo, po ZPIZ-2 pa se obdobje plačevanja navedenih prispevkov sicer šteje v pokojninsko dobo, ne šteje pa se v pokojninsko dobo brez dokupa, saj v tem primeru ni šlo za obvezno zavarovanje.

 

Zavarovanec oziroma zavarovanka lahko v letu 2013 pridobi pravico do starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoj starosti 58 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) oz. 58 let starosti in 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa (ženska). Upokojitvena starost se bo nato vsako naslednje leto dvignila za 4 mesece, starost 60 let pa bo ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa pogoj za upokojitev šele v letu 2018 (za moške) in 2019 (za ženske). 

 

Novi zakon pa v 29. členu omogoča tudi predčasno upokojitev pred dopolnjenim starostnim pogojem 65 let. Zavarovanec oziroma zavarovanka bosta lahko pridobila pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če bosta dopolnila najmanj 40 let pokojninske dobe. Seveda se bodo tudi pogoji za predčasno upokojitev dvigali postopno. Zahtevana starost za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bo tako v letu 2013 za zavarovance znašala 58 let in 4 mesece ob 40 letih pokojninske dobe, za zavarovanke pa 58 let ob dopolnjenih 38 letih in 4 mesecih pokojninske dobe. Ob tem je treba poudariti, da starosti 60 let, ki osebam omogoča predčasno upokojitev z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe, ne gre enačiti s starostjo 60 let, ki zavarovancem, ki dopolnijo 40 let pokojninske dobe brez dokupa, dopušča starostno upokojitev. Slednji namreč pridobijo starostno in ne predčasne pokojnine, medtem ko prvi dobijo pravico do predčasne pokojnine, ki je zmanjšana za manjkajoče mesece do dopolnitve starosti, ki se zahteva za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zaradi prenovljenega sistema malusov, ki bodo trajni, bo tako predčasen odhod v pokoj vplival na višino pokojnine. Za vsak mesec razlike do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, se bo pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, znižala za 0,3 odstotka. 

 

Ker se veliko zavarovancev sprašuje, ali je v prihodnje prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje sploh še smiselna, če se obdobje vključitve v prostovoljno zavarovanje ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, pojasnjujemo, da se prostovoljna vključitev v pokojninsko zavarovanje še vedno šteje v okvir pokojninske dobe (vendar ne pokojninske dobe brez dokupa), kar pomeni, da se upošteva pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine in pri izpolnitvi pogojev do starostne pokojnine, če posameznik dopolni ustrezen starostni pogoj – 65 let, v obeh primerih pa se upošteva tudi pri določitvi odstotka za odmero predčasne ali starostne pokojnine. Osebe, ki so bile oziroma so prostovoljno vključene v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se tako lahko upokojijo pri 60. letih, če dopolnijo 40 let pokojninske dobe (v katero se šteje tudi obdobje prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja), vendar pa gre v tem primeru za predčasno in ne starostno upokojitev, kar pomeni, da so pri izračunu višine pokojnine upoštevani malusi. Doba prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vpliva tudi na samo višino pokojnine, saj je ta doba, z vso ostalo pokojninsko dobo, upoštevana pri odmernem odstotku pokojnine, kar pomeni, da so vam na podlagi predmetne dobe priznane tudi pravice. Starostna pokojnina se namreč, skladno z določbo 37. člena ZPIZ-2, odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 26% (moškemu) ali 29% (ženski). Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,25%, brez zgornje omejitve. Doba prostovoljne vključenosti v obvezno zavarovanje se upošteva tudi pri upokojitvenih pogojih, saj se lahko upokojite z upoštevanjem te dobe (izjema je starostna upokojitev pod pogoji 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa). Pri predmetni ureditvi so bili upoštevani predlogi sindikatov, ki so ves čas sprejemanja pokojninske reforme trdili, da je 40 let dela dovolj, kar pomeni, da so zahtevali, da polna pokojnina brez odbitkov pred dopolnjenimi 65 leti pripada delavcem, ki so 40 let delali in prispevali v pokojninsko blagajno, ne pa da bi bila polna pokojnina brez odbitkov pripadala tudi tistim, ki so pokojninsko dobo dobili tudi na drug način in ne zgolj z delom. 

 

Doba prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje se torej zavarovancu še vedno upošteva, res pa je, da te dobe ni mogoče enačiti s čisto delovno dobo, kar nekateri razumejo kot prikrajšanje in poseg v pridobljene pravice. Pravica do starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec rad uveljavil (skupaj z upoštevanjem dobe prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje) je bila v času te prostovoljne vključitve, in je še vedno, v nastajanju. Šele ko bo zavarovanec pravico do starostne pokojnine uveljavil, bo ta pravica dejansko nastala in bo tako postala pridobljena pravica. Ugotavljanje pogojev za uveljavitev posamezne pravice je odvisno od zakonodaje, ki je veljavna v času njene uveljavitve in ne v času njenega nastajanja. Tako se bodo pri ugotavljanju zavarovančevih pogojev za uveljavitev starostne pokojnine upoštevali pogoji po ZPIZ-2, zato se doba prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje ne bo upoštevala kot čista delovna doba, ker to dejansko ni. S tega vidika bosta zavarovanec oziroma zavarovanka deležna odbitkov (malusov), seveda le, če se bosta upokojila pred dopolnjenim 65 letom starosti.