Skoči na vsebino

OPREDELITEV PODROČJA

 

Področje varnosti in zdravja pri delu opredeljujejo načela, pravila in aktivnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe.

 

Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladuje oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti. Hkrati s tem je delodajalec dolžan prilagajati svoje ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu spremenjenim okoliščinam, stalno izboljševati obstoječe stanje oziroma stopnjo varnosti in zdravja pri delu.


TEMELJNA NAČELA
 
Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
 
Delodajalec je dolžan izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.
 
Delodajalec izvaja ukrepe, tako da pri tem upošteva naslednja temeljna načela:

  • izogibanje nevarnostim;
  • ocenjevanje tveganj;
  • obvladovanje nevarnosti pri viru;
  • prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
  • prilagajanje tehničnemu napredku;
  • nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
  • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
  • dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
  • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

OBVEZNOSTI DELODAJALCA
 

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

  • ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
  • ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
  • ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.


Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.


V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo;
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.


PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVCA

 

Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.


Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.


Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.


Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

NALOGE STROKOVNEGA DELAVCA V ZVEZI Z ZAGOTAVLJANJEM VARNOSTI PRI DELU
 

Za nenehno izboljševanje varnosti in zdravja pri delu strokovni delavec opravlja zlasti naslednje naloge:

  • svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
  • svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
  • usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
  • izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti;
  • opravlja obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  • opravlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
  • opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
  • izdeluje navodila za varno in zdravo delo;
  • spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov;
  • pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo;
  • sodeluje z izvajalcem medicine dela.



ZDRAVSTVENO VARSTVO PRI DELU


Izvajalec medicine dela opravlja, odvisno od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev, zlasti naslednje naloge:


  • sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti;
  • izvaja zdravstvene preglede delavcev iz 36. člena tega zakona;
  • seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delovnim mestom in delovnim okoljem, ki lahko privedejo do funkcionalnih okvar, bolezni ali invalidnosti;
  • spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke;
  • pripravlja poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih, analiz funkcionalnih okvar, nezgod pri delu, poklicnih bolezni, bolezni, povezanih z delom, in delovne invalidnosti. Poročila morajo vsebovati tudi predloge izboljšav delovnega procesa z namenom dopolnitve ali nadgradnje ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu;
  • sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela;
  • sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.