Skoči na vsebino

INDEKS BLAGINJE OTROK

Kaj je IRRSV.Indeks otrok? 

 

Projekt je nastal za potrebe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sofinanciral pa ga je Unicef.

 

Namen IRSSV.Indeksa blaginje otrok (IBO) je zagotavljanje bolj učinkovite identifikacije problemov na posameznih družbenih področjih, pomembnih za otroke, in posledično lažje in ustreznejše oblikovanje na dokazih temelječih javnih politik. 

 

IRSSV.Indeks blaginje otrok (IBO) je zbir elementov, ki sledi najnovejšim normativnim in teoretičnim mednarodnim smernicam s tega področja. Te poudarjajo potrebo po enostavnem in učinkovitem prikazu kompleksnosti blaginje otrok z eno samo vrednostjo (oz. vrednostmi za vsak element indeksa), kar olajša oceno položaja otrok, ter omogoča časovno in mednarodno primerjavo.
 
IRSSV.Indeks blaginje otrok (IBO) vzpostavlja jasno ločnico med t. i. izidi blaginje otrok in družbenim, ekonomskim in javnopolitičnim kontekstom, v katerem ti izidi nastanejo. To je pomembno, ker se na ta način vzpostavlja možnost za analizo korelacije med kontekstom in indeksom otrokove blaginje.

 

IRSSV.Indeks blaginje otrok (IBO) je skupna mera povprečnih vrednosti sedmih področij otrokove blaginje: materialna blaginja (MB), zdravje in varnost (ZV), vedenja in tveganja (VT), izobraževanje (IZO), nastanitev in okolje (NO), družinski in vrstniški odnosi (DVO) in subjektivna ocena blaginje (SOB). 

 

IRSSV.Indeks blaginje otrok (IBO) je sestavljen iz 31 kazalnikov, ki so v prvotni obliki izraženi z različnimi merskimi lestvicami (npr. delež, stopnja ipd.), ki pa so zaradi zagotavljanja primerljivost med podatki normalizirani na identičen rang [0,100].
 
IRSSV.Indeks blaginje otrok (IBO) je izračunan za 27 evropskih držav za dve časovni točki in sicer leti 2010 in 2014. Podatki so zbrani iz različnih baz (Eurostat, HBSC, World Development Indicators, OECD, PISA, WHO, ESPAD). 

 

Kontekst, ki bi lahko vplival na rezultate IRSSV.Indeksa blaginje otrok (IBO) je obravnavan zelo kompleksno. Ponazarjajo ga različni kazalniki od povprečnega razpoložljivega dohodka otrok, stopnje tveganja revščine otrok v gospodinjstvih z nizko delovno intenzivnostjo do Ginijevega koeficienta in BDP ter različnih mednarodno uveljavljenih indeksov kot sta npr. indeks človekovega razvoja (UNDP) in indeks družbenega napredka (Social Progress Imperative).

 

Pomen spremljanja blaginje otrok v Sloveniji

 

Slovenija ima dobro razvit sistem varstva in zaščite otrok, usklajen z mednarodnimi standardi in osredotočen na zagotavljanje visoke ravni blaginje vseh otrok. Pri tem izhaja iz potrebe po sistemskem urejanju sistemov varstva in zaščite otrok na nacionalni ravni ter oblikovanju ustreznih ukrepov, ki pripomorejo k uveljavljanju načela največje koristi otrok. 

 

Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti je sprejelo vrsto ukrepov namenjenih izboljševanju položaja otrok in njihovih družin, predvsem tistih, ki jih je dolgotrajno obdobje gospodarske krize najbolj prizadelo. Izpostavljamo sprejetje Družinskega zakonika, Resolucijo o družinski politiki 2018‒2028 »Vsem družinam prijazna družba«, ter spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

 

Sprejetje ukrepov in strategij usmerjenih k izboljšanju blaginje otrok prispeva k dobri uvrstitvi države na mednarodnih primerjalnih lestvicah (1).

 

Vendar je potrebno te rezultate obravnavati v kontekstu. Na primer: po raziskavi UNICEF (2016) se je Slovenija najslabše odrezala na področju porazdelitve dohodka, saj so imeli najrevnejši otroci za skoraj 50 odstotkov manj razpoložljivih dohodkov od povprečja ter gre za 6,6 odstotnih točk slabši rezultat v primerjavi z letom 2008. Med 41. državami OECD zajetih v analizo UNICEF (2016) se Slovenija še vedno uvršča na visoko 12. mesto, ko gre za zadovoljstvo z življenjem, a se sočasno uvršča na 39. mesto po oceni možnosti otrok za učenje in razvoj. 

 

Kompleksnost, predvsem pa številčnost različnih virov podatkov ter raziskav, ki merijo in spremljajo različna področja otrokove blaginje, terja dobro poznavanje področja ter redno spremljanje podatkovnih baz ter raziskovalnih rezultatov. Obstoječe baze pogosto niso prijazne do odraslih uporabnikov, kaj šele do otrok, ki jih zanima kako dobro živijo otroci v Sloveniji v primerjavi z njihovimi evropskimi vrstniki, katera področja blaginje otrok so slabše in katera bolje razvita in kaj vpliva na to?

 

Izziv s katerimi se je spoprijela ekipa raziskovalk in raziskovalcev Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je bila, kako oblikovati indeks blaginje otrok, ki bo na enostaven, pregleden, analitičen način omogočil spremljanja trendov in sprememb v blaginji otrok skozi čas, po različnih področjih in med različnimi skupinami otrok. Rezultat dela je IRSSV.Indeks blaginje otrok (IBO).

 

Kontinuirano spremljanje položaja otrok in uresničevanja pravic otrok v Sloveniji na vseh področjih je stalna naloga Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Otroška opazovalnica, ki od leta 2004 deluje v okviru Inštituta RS za socialno varstvo, redno na enem mestu zbira različne razpoložljive podatke o otrocih, ki so zbrani v Bazi podatkov o otrocih in ki jih sedaj nadgrajuje z IRSSV.Indeksom blaginje otrok (IBO)

 

_________________________________________________________________________________________________________

 

(1) Raziskava Ukradena otroštva mednarodne organizacije Save the Children (2017) Slovenijo uvršča poleg  Norveške na prvo mesto med 172. državami, ki otrokom zagotavljajo najvišjo raven kakovosti življenja. Slovenija se pri dostopu do pravnega varstva otrok uvršča na 20. mesto med 197 državami po raziskavi mednarodne organizacije Child Rights International Network (2016). UNICEF-ovo poročilo Pravičnost za otroke: Neenakost v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah (2016) uvršča Slovenijo na 9. mesto med 35 državami EU/OECD.