Skoči na vsebino

MEDNARODNI PROTIPRAVNI ODVZEM OTROK

6. 12. 2012 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o spremembah Zakona o ratifikaciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, ki med drugim spreminja naslov zakona v »Zakon o ratifikaciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok«.

 

Z zakonom je bil določen nov centralni izvršilni organ za izpolnjevanje obveznosti po Konvenciji. Do dne 21. 12. 2012 je naloge centralnega izvršilnega organa opravljalo Ministrstvo za notranje zadeve, od tega datuma dalje pa so te naloge prenesene na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

 

Cilji Konvencije so:

  • zagotoviti čimprejšnjo vrnitev otrok, ki so bili nezakonito odpeljani ali zadržani v kakšni pogodbenici;
  • zagotoviti, da se pravice do skrbi za otroka in osebnih stikov z njim po zakonu ene izmed pogodbenic dejansko spoštujejo v drugi pogodbenici.

Šteje se, da je otrok nezakonito odpeljan ali zadržan:

  • če so s tem kršene pravice do skrbi zanj, ki jih je dobila oseba, institucija ali katerokoli drugo bodisi kolektivno bodisi posamično telo po zakonu države, v kateri je otrok stalno prebival, preden je bil odpeljan ali zadržan;
  • če so se v času, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, te pravice uveljavljale bodisi kolektivno bodisi posamično ali bi se uveljavljale, če otrok ne bi bil odpeljan ali zadržan.

Centralni izvršilni organi sodelujejo med seboj in pospešujejo sodelovanje med pristojnimi organi v pogodbenicah, da bi se zagotovila čim hitrejša vrnitev otroka in dosegli drugi cilji te konvencije.

 

Centralni izvršilni organi morajo ukreniti vse potrebno:

  • da se odkrije kraj, kjer živi otrok, ki je bil nezakonito odpeljan ali zadržan;
  • da se preprečijo nadaljnje morebitne nevarnosti za otroka ali pristranskost do ene izmed zainteresiranih strank za začasnim ukrepom ali pobudo zanj;
  • da se zagotovi prostovoljna vrnitev otroka ali sporazumno reši to vprašanje;
  • da se, kjer je to potrebno, izmenjajo informacije o socialnem poreklu otroka;
  • da se dajo splošne informacije o veljavnem pravu zadevne države v zvezi z uporabo te konvencije;
  • da se začne ali olajša začetek sodnega ali upravnega postopka za zagotovitev vrnitve otroka in, kjer je to mogoče, za sklenitev ustreznih sporazumov o organiziranju ali zagotovitvi učinkovitega uveljavljanja pravice do osebnih stikov z njim;
  • da se tam, kjer to zahtevajo okoliščine, zagotovijo pravna pomoč in nasveti ali olajša njihovo zagotavljanje, vštevši tudi sodelovanje zagovornikov in pravnih svetovalcev,
  • da se sklenejo potrebni in ustrezni upravni sporazumi za zagotovitev varne vrnitve otroka;
  • da se zagotovi vzajemna izmenjava informacij, ki se nanašajo na uporabo te konvencije, in, če je to mogoče, odpravijo vse ovire pri njeni uporabi.

Oseba, ki trdi, da je bila s tem, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, kršena pravica do skrbi zanj, se lahko obrne na centralni izvršilni organ države, v kateri je otrokovo stalno prebivališče, ali na centralni izvršilni organ katerekoli druge pogodbenice za pomoč pri zagotovitvi vrnitve otroka.

 

Prošnja za vrnitev otroka vsebuje:

  • podatke o identiteti prosilca, otroka in osebe, za katero se trdi, da je odpeljala otroka ali ga zadržala;
  • datum otrokovega rojstva;
  • dejstva, na katerih temelji prošnja za vrnitev otroka;
  • vse razpoložljive informacije v zvezi s krajem, kjer je otrok, in identiteto osebe, za katero se domneva, da je otrok z njo.

K prošnji se lahko priložijo naslednji dokumenti:

  • overjena kopija katerekoli pomembne odločbe ali sporazuma;
  • potrdilo ali garantno pismo, ki ga izda centralni izvršilni organ ali drug pristojen organ države, v kateri je otrokovo stalno prebivališče, ali uradna oseba, in sicer v zvezi z relevantnim pravom te države;
  • kakršenkoli drug relevanten dokument.

Konvencija ureja tudi pravico do posebnih stikov z otrokom, pri čemer se prošnja za sklenitev sporazuma za organiziranje ali zagotovitev učinkovitega uveljavljanja pravice do osebnih stikov z otrokom lahko vloži pri centralnih izvršilnih organih pogodbenic enako kot prošnja za vrnitev otroka.


Z notifikacijo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 je Republika Slovenija Evropski komisiji sporočila, da je na podlagi 53. člena uredbe osrednji organ v Republiki Sloveniji Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

 

Uredba se uporablja v civilnih zadevah, ki se nanašajo na:

  • razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze;
  • podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti.

Osrednji organi na zahtevo osrednjega organa druge države članice ali nosilca starševske odgovornosti sodelujejo v posameznih zadevah, da bi se doseglo cilje te Uredbe.