POSVOJITVE

 

V Republiki Sloveniji otroci uživajo posebno varstvo in skrb, kar izhaja že iz Ustave Republike Slovenije. Del tega posebnega varstva in skrbi je tudi pravna ureditev posvojitev. Posvojitev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1), ki določa samo popolno posvojitev, s katero se posvojenec popolno izloči iz družine naravnih staršev ter preide v družino posvojitelja. Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in do drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki. Posvojitev se ne more razvezati, posvojitelji pa se v matični register vpišejo kot posvojenčevi starši.

 

ZZZDR-UPB1 v členih 134. do 145. določa pogoje za posvojitev. Posvojiti se sme samo mladoletna oseba, to je oseba mlajša od 18 let. Za posvojitev osebe, ki je starejša od 10 let, je potrebno njeno soglasje.

 

Za osebo, ki želi posvojiti otroka ZZZDR-UPB1 določa, da je posvojitelj lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od posvojenca, razen v kolikor se izjemoma ugotovi, da bi bila posvojitev za otroka koristna, če ta predpisana starostna razlika ni izpolnjena. Posvojitelj je lahko le ena oseba, razen če sta posvojitelja zakonca. Zakonca lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.

 

Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata in sestre. Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.

 

Posvojitelj ne more biti:

  • oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica;
  • oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca;
  • oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist;
  • oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ali ki je tako duševno prizadeta ali bolna, da utegne  spraviti posvojenčevo zdravje in življenje v nevarnost.

V posvojitev se sme dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Ni potrebna privolitev starša, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. V posvojitev se sme dati tudi otrok, ki nima živih staršev. Posvojitev je mogoče po poteku enega leta od izpolnitve katerega od teh pogojev. Navedeni rok ščiti predvsem roditeljsko pravico naravnih staršev.

 

V Republiki Sloveniji so za odločanje o posvojitvi pristojni centri za socialno delo, ki so nosilci javnih pooblastil, kar pomeni, da v imenu države izvršujejo nekatere državne naloge. Postopek za posvojitev začne center za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja. V postopku center za socialno delo ugotovi izpolnjenost zakonskih pogojev, oceni objektivne možnosti in primernost za posvojitev, motive za posvojitev, pričakovanja, osebnostne lastnosti. Poleg tega lahko tudi odloči, da se otroka za določen čas namesti v družino posvojitelja z namenom ugotovitve, ali se bosta posvojenec in posvojitelj lahko vživela v nov položaj ter ali je posvojitev za posvojenca koristna. Center za socialno delo na podlagi vseh ugotovitev v postopku lahko ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za posvojitev ali da posvojitev ne bi bila v otrokovo korist in z odločbo zavrne predlog za posvojitev ali ustavi postopek za posvojitev, če je tega začel po uradni dolžnosti. Če pa ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev in da je posvojitev v otrokovo korist, izda odločbo o posvojitvi.

 

V Sloveniji je situacija na področju posvojitev takšna, da je precej več kandidatov za posvojitev, kot otrok, ki se jih lahko posvoji. V zakonodaji, ki ureja posvojitve, imamo določbo, ki določa, da se otroke s slovenskim državljanstvom sme dati v posvojitev v tujino le v primeru, če takemu otroku v Sloveniji ni moč najti ustreznih posvojiteljev. Zakon ne prepoveduje, da slovenski državljani posvojijo otroka iz druge države, vendar je, podobno kot v našem zakonu, stvar notranje zakonodaje vsake države, ali dovoli posvojitev v tujino ali ne. Prav tako vedno država otroka določa pogoje in postopek posvojitve.

 

 

Po podatkih iz informacijskega sistema, ki je pripravljen za področje posvojitev, je trenutno (april 2015) na centrih za socialno delo v Sloveniji skupno 509 vlog za posvojitev - od tega je 369 parov/posameznikov že ocenjenih kot možni oziroma primerni posvojitelji, za ostalih 140 pa končno mnenje s strani centrov za socialno delo še ni bilo podano. V letošnjem letu je bilo, po podatkih iz informacijskega sistema, na centrih za socialno delo vloženih 5 novih vlog za posvojitev, v letu 2014 pa je bilo na centrih za socialno delo vloženih 46 novih vlog za posvojitev

 

Pri posvojitvah pa je potrebno vedeti, da gre vedno za edinstveno situacijo, pri čemer mora biti osnovno vodilo, da se otroku iščejo najbolj primerni nadomestni starši (glede na njegove potrebe, starost, druge okoliščine) in ne obratno, zato je »čakalna doba« lahko zelo različna. Tudi vsi možni posvojitelji niso pripravljeni sprejeti vsakega otroka, kar je seveda njihova legitimna pravica. 

 

Po podatkih iz matičnega registra (ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve) je bilo od vzpostavitve registra (avgust 2005) do konca 2015 število vpisanih posvojitev v Matični register naslednje:

 

Leto

Število vseh posvojitev

(RS in tujina)

Št. posvojitev v RS (v oklepaju je število enostranskih posvojitev*)

Št. posvojitev iz tujine

Država, v kateri je bila posvojitev izvedena**

2005

32

29

3

Ruska federacija, Romunija

2006

39

24

15

Makedonija, Ruska federacija,  Ukrajina, Črna gora, Srbija in Črna gora, ZDA

2007

24

21

3

Romunija, Ukrajina

2008

27

22 (10)

5

Ruska federacija, Makedonija, Hrvaška

2009

48

34 (12)

14

Ruska federacija, BiH, Črna gora, Ukrajina, Kitajska, Madagaskar

2010

47

26 (11)

21

Ruska federacija, Ukrajina, BiH, Makedonija, Srbija, Moldavija, Gvineja Bissau

2011

54

36 (17)

18

Ruska federacija, Ukrajina, Gana, Turčija, Gvineja Bissau,  Madagaskar, Makedonija, Španija

2012

70

35 (18)

35

Ruska federacija, Gana, Ukrajina, Madagaskar, Bosna in Hercegovina, Etiopija, Gvineja Bissau, Kongo, Poljska, Srbija

2013

43

28 (19)

15

Ruska federacija, Bosna in Hercegovina, Gvineja Bissau, Avstrija, Gana, Kazahstan, Makedonija

2014

45

31 (18)

14

Ruska federacija, Gvineja Bissau, Gana, Brazilija, Dominikanska Republika, Liberija, Nepal, Ukajina  

20153924 (15)11Gana, Liberija, Ruska federacija, Makedonija

 

*enostranske posvojitve so posvojitve, kjer zakonec ali zunajzakonski partner posvoji biološkega otroka svojega partnerja

** zaradi statistične zaščite število posvojitev v posamezni državi ni objavljeno; najprej so napisane države, v katerih je bilo več posvojitev v posameznem letu

Vir: SURS, MNZ

 

 

Povezave  na objavljene podatke o posvojitvah, SURS:

2014: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5325&idp=20&headerbar=17
2013: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=6379
2012: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5644
2011: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=4920