Skoči na vsebino

POSVOJITVE

Osnovno načelo posvojitve izhaja iz Ustave Republike Slovenije, ki v 56. členu poudarja, da otroci in mladostniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Del tega posebnega varstva in skrbi je tudi pravna ureditev posvojitev.

 

V Republiki Sloveniji je glavni pravni vir, ki ureja posvojitev Družinski zakonik (Uradni list RS, št. št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg in 22/19, v nadaljevanju DZ), ki določa samo popolno posvojitev. Popolna posvojitev je posvojitev, s katero nastane med posvojiteljico in posvojiteljem ter otrokom enako razmerje, kot je med starši in njihovimi otroki. 

 

S posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti otrokom do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Izjema je t.i. enostranska posvojitev (ko posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev) – v takem primeru pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka ne prenehajo.

 

Posvojitve se ne more razvezati, posvojitelji se po posvojitvi v matični register vpišejo kot otrokovi starši.

 

Za odločanje v postopkih posvojitev so stvarno pristojna okrožna sodišča.

 

Postopek za ugotavljanje pogojev za posvojitev

 

Zakonca ali zunajzakonska partnerja ali posameznik vloži/ta pri krajevno pristojnemu centru za socialno delo pisno prijavo, s katero izrazi/ta željo za posvojitev.

 

Center za socialno delo preveri izpolnjenost formalnih pogojev, motive za posvojitev in druge okoliščine, pomembne za posvojitev ter na podlagi ugotovitev pripravi strokovno mnenje;

  • v kolikor iz strokovnega mnenja izhaja, da sta prijavitelja oz. je prijavitelj primeren, pridobi/ta status kandidata za posvojitev – center za socialno delo ju/ga vpiše ga v centralno zbirko podatkov o kandidatih za posvojitelja; s kandidatom/a za posvojitelja center za socialno delo sklene dogovor o pripravi za posvojitev;
  • v kolikor iz strokovnega mnenja izhaja, da prijavitelja oz. prijavitelj nista/ni primeren za posvojitelja, mu center za socialno delo izda odločbo, s katero mu ne dodeli statusa kandidata za posvojitelja; zoper odločbo je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za družino. 

Enak postopek velja tudi v primerih, ko želijo kandidati posvojiti otroka iz tujine.  

 

Center za socialno delo med vsemi možnimi kandidati izbere najprimernejšega za določenega otroka (upoštevaje otrokove značilnosti, potrebe, želje kandidatov, strokovno mnenje centra za socialno delo, morebitne želje staršev, čas vpisa v centralno zbirko) in poda predlog za posvojitev na sodišče. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev in je posvojitev v korist otroka, izda odločbo o posvojitvi. Če ugotovi, da pogoji za posvojitev niso izpolnjeni ali da ta ne bi bila v korist otroka, predlog zavrne.

 

Ta postopek ne velja za enostransko posvojitev, torej če želi otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski parter enega od otrokovih staršev; v takem primeru predlagatelj sam poda vlogo na sodišče. Sodišče pri odločitvi upošteva mnenje centra za socialno delo. 


Formalni pogoji za posvojitev

 

Na strani otroka: 

  • posvojiti se sme samo otrok, to je oseba, mlajša od 18 let;
  • za posvojitev je potrebno otrokovo soglasje, če je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice; 

Na strani posvojiteljev:

  • posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od otroka;  izjemoma se lahko dovoli posvojitev tudi osebi, ki ni 18 let starejša od otroka, če je ugotovljeno, da bi bila taka posvojitev v otrokovo korist;
  • zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja; 
  • izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ni v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, če je to v otrokovo korist;
  • posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata in sestre; 
  • skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje;
  • posvojitelj ne more biti oseba:
  • ki ji je odvzeta starševska skrb; 
  • ki živi skupaj z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb;
  • ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog; 
  • ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
  • za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo otroka;
  • ki ne daje jamstva, da bo izvajala starševsko skrb v korist otroka;
  • ki ni poslovno sposobna ali oseba s tako motnjo v duševnem razvoju ali s tako boleznijo, zaradi katere posvojitev ne bi bila v korist otroka.

Na strani otrokovih staršev:

  • v posvojitev se sme dati samo otrok, če so starši po otrokovem rojstvu privolili v posvojitev pred centrom za socialno delo ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, morajo privolitev po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. Ni potrebna privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje.
  • v posvojitev se sme dati otrok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče;
  • v posvojitev se sme dati otrok, ki nima živih staršev.

Posvojitev je mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve pogojev za posvojitev otroka, navedenih v prvih dveh alinejah, izjemoma pa tudi pred potekom šestmesečnega roka, če sodišče ugotovi, da bi bilo to v korist otroka oz. če otrok nima živih staršev. Navedeni rok ščiti z ustavo zagotovljeno starševsko pravico bioloških staršev.

 

Meddržavne posvojitve

Na področju meddržavnih posvojitev je v zadnjih 20 letih zaznati spremenjene okoliščine, in sicer:

  • globalni upad števila meddržavnih posvojitev po letu 2004, ki pomeni enega ključnih izzivov na področju posvojitev. Ta upad ni le posledica globalnega izvajanja Haaške konvencije o posvojitvah v državah pogodbenicah, pač pa gre verjetno za zapleteno kombinacijo socialnih, ekonomskih, političnih in pravnih dejavnikov, vključno z izvajanjem notranjih politik zaščite otrok. 
  • v zadnjih 20 letih se je, skupaj z upadom števila meddržavnih posvojitev, spremenil tudi profil otrok, ki so na voljo za meddržavno posvojitev – pogosto gre za starejše otroke, sorojence in/ali otroke s posebnimi zdravstvenimi potrebami. Vzroki za to so zapleteni in raznoliki – nekatere države poročajo, da je vzrok za take spremembe doslednejše upoštevanje načela subsidiarnosti, druge države izpostavljajo t.i. “spremembo toka dokumentacije” (matične države pošiljajo v države sprejema dokumentacijo glede otrok, ki so na voljo za meddržavno posvojitev oz. za katere znotraj države niso našli primerne družine; v teh primerih gre pogosto za otroke s posebnimi potrebami). 
  • zaznava se splošno podaljševanje posvojitvenih postopkov, čeprav so dolžine postopkov različne in odvisne od posameznih držav. Nekatere države menijo, da je podaljševanje postopkov “stranski učinek” pozitivnega dejstva, da so meddržavne posvojitve danes bolje regulirane. Po drugi strani pa druge države izpostavljajo, da so daljši postopki lahko posledica skromnih praks ali birokratskih ovir, ki ne prispevajo k zaščiti otrokovih koristi. 
  • države prav tako zaznavajo naraščanje stroškov v postopkih meddržavnih posvojitev. Po mnenju nekaterih držav je razlog v tem, da bolj kot so stroški transparentni in spremljani, višji so, po drugi strani pa se zaznava splošno naraščanje stroškov. Medtem ko nekatere države ne vidijo povezave med naraščanjem stroškov in izvajanjem Konvencije, druge pripisujejo povečanje stroškov ukrepom, sprejetim na podlagi Haaške konvencije, za boljšo ureditev in spremljanje stroškov in s tem zagotovitev večje transparentnosti. Države imajo tudi različne poglede glede prednosti in slabosti v zvezi s prispevki, projekti medsebojnega sodelovanja in donacijami, je pa jasno prepoznana potreba, da morajo biti tovrstne aktivnosti ločene od samih postopkov meddržavnih posvojitev. 

Postopek posvojitve otroka iz tujine


Ne glede na to, ali želijo pari posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek s strani slovenskih organov isti. Pari ali posamezniki se prijavijo na centru za socialno delo, da želijo posvojiti otroka. Na centru za socialno delo ocenijo možnosti in primernost za posvojitev in na podlagi teh ugotovitev oblikujejo strokovno mnenje o kandidatih za posvojitelje, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine. V kolikor je posvojitev otroka v tuji državi legitimna, v Republiki Sloveniji ni pričakovati posebnih težav in zapletov.

 

Najpomembnejši mednarodni akt na področju meddržavnih posvojitev je vsekakor Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Ur. l. RS, št. 14/99 – MP, v nadaljevanju Haaška konvencija o posvojitvah), h kateri je leta 2002 pristopila tudi Republika Slovenija in ki vzpostavlja minimalne standarde na področju meddržavnih posvojitev

 

Ne glede na to, da so pri Haaški konvenciji pravice in koristi otrok bistvenega pomena, se hkrati spoštuje in ščiti tudi pravice otrokovih bioloških družin kot tudi posvojiteljskih družin. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da se nekatere vodilne države, ki dajejo otroke v meddržavne posvojitve, Haaški konvencija o posvojitvah še niso pridružile in da je približno polovica vseh meddržavnih posvojitev še vedno izvedenih izven okvira konvencije. To je bistven problem, čeprav naj bi države pogodbenice Haaške konvencija o posvojitvah v razmerju do držav, ki niso pogodbenice te konvencije, morale v čim večji meri uporabljati standarde in varovala konvencije; kljub temu pa je še vedno vprašljivo ali sploh lahko take posvojitve – na sistemski ravni – zagotavljajo pravice in koristi otrok na enak način, kot posvojitve, ki so izvedene v skladu z določbami Haaške konvencije o posvojitvah. 

 

Haaška konvencija o posvojitvah, kot multilateralni sporazum, zasleduje tri bistvene cilje:

  • uvesti jamstva, ki zagotavljajo, da meddržavne posvojitve potekajo v dobro otroka in ob upoštevanju njegovih temeljnih pravic, priznanih v mednarodnem pravu;
  • vzpostaviti sistem sodelovanja med državami pogodbenicami, da bi zagotovili spoštovanje teh jamstev in s tem preprečili ugrabitev, prodajo ali trgovino z otroki in
  • da bi v državah pogodbenicah zagotovili priznanje posvojitev, opravljenih v skladu s konvencijo.

Povezava do informacij v zvezi s Haaško konvencijo o posvojitvah: https://www.hcch.net/en/instruments/conventions/specialised-sections/intercountry-adoption


Osrednji organ v smislu 6. člena konvencije je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve. 


Republika Slovenija trenutno kontinuirano sodeluje s Češko Republiko in Bolgarijo. 

 

Od leta 2008 je na področju meddržavnih posvojitev vzpostavljeno tudi sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Severno Makedonijo, ko je začel veljati Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah (Uradni list RS, št. 15/07 - MP). Sporazum je pripravljen na podlagi določil Haaške konvencije o posvojitvah, h kateri je 2009 pristopil tudi Republika Severna Makedonija. Sporazum določa temeljne pogoje na strani posvojitelja ter otroka oziroma mladoletne osebe, postopek meddržavne posvojitve otroka, osrednja ter pooblaščene organe  za izvajanje meddržavnih posvojitev, ureditev izstopa iz matične države ter vstopa in prebivanja otroka oziroma mladoletne osebe v državi sprejema ter ureditev zdravstvenega zavarovanja otroka v času predhodne namestitve.

 

Otroka je mogoče posvojiti otroka tudi iz držav, ki niso podpisnice Haaške konvencije o posvojitvah oz. bilateralnega sporazuma, pri čemer velja, da država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej kateri otrok se sploh lahko posvoji in če se lahko posvoji v tujo državo. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je potrebno pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. V kolikor pride do posvojitve v tujini, akt o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka, v Sloveniji pa ga mora priznati naše sodišče, da je izenačen z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba. 


Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99) vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je potrebno uporabiti za civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom, vsebuje pravila o pristojnosti sodišč in drugih organov RS za obravnavanje teh razmerij, določa pravila postopka ter pravila za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb ter odločb drugih organov. V tem zakonu je kar nekaj določb, ki se nanašajo konkretno na posvojitve.


V primeru, ko želi par/posameznik posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica Haaške konvencije o posvojitvah oz. bilateralnega sporazuma, mora sam navezati stik s pristojnimi organi države, od koder želi posvojiti otroka. 


Posvojitve s pomočjo različnih posrednikov


V Republiki Sloveniji so postopki ugotavljanja pogojev za posvojitev zaupani izključno centrom za socialno delo, postopki odločanja o posvojitvi pa sodiščem; naša država ne pooblašča nobenih drugih pravnih oziroma fizičnih oseb za izpeljavo posvojitev.


Statistični podatki
 

Po podatkih iz matičnega registra (ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve) je bilo od vzpostavitve registra (avgust 2005) do konca 2018 število vpisanih posvojitev v Matični register naslednje:

 

Leto

Število vseh posvojitev

(RS in tujina)

Št. posvojitev v RS (v oklepaju je število enostranskih posvojitev*)

Št. posvojitev iz tujine

Država, v kateri je bila posvojitev izvedena**

2005

32

29

3

Ruska federacija, Romunija

2006

39

24

15

Makedonija, Ruska federacija,  Ukrajina, Črna gora, Srbija in Črna gora, ZDA

2007

24

21

3

Romunija, Ukrajina

2008

27

22 (10)

5

Ruska federacija, Makedonija, Hrvaška

2009

48

34 (12)

14

Ruska federacija, BiH, Črna gora, Ukrajina, Kitajska, Madagaskar

2010

47

26 (11)

21

Ruska federacija, Ukrajina, BiH, Makedonija, Srbija, Moldavija, Gvineja Bissau

2011

54

36 (17)

18

Ruska federacija, Ukrajina, Gana, Turčija, Gvineja Bissau,  Madagaskar, Makedonija, Španija

2012

70

35 (18)

35

Ruska federacija, Gana, Ukrajina, Madagaskar, Bosna in Hercegovina, Etiopija, Gvineja Bissau, Kongo, Poljska, Srbija

2013

43

28 (19)

15

Ruska federacija, Bosna in Hercegovina, Gvineja Bissau, Avstrija, Gana, Kazahstan, Makedonija

2014

45

31 (18)

14

Ruska federacija, Gvineja Bissau, Gana, Brazilija, Dominikanska Republika, Liberija, Nepal, Ukajina  

20153924 (15)11Gana, Liberija, Ruska federacija, Makedonija
20164534 (17)11

Gvineja Bissau, Nepal, Liberija, Češka, Gana, Makedonija, Ruska federacija

20175440 (24)14Ukrajina, Gvineja Bissau, Gana, Ruska federacija, Kanada
2018493118Gvineja Bissau, Ukrajina, Srbija, Liberija, Bosna in Hercegovina, Kongo, Luksemburg, Maroko, Nepal

*enostranske posvojitve so posvojitve, kjer zakonec ali zunajzakonski partner posvoji otroka svojega partnerja

** zaradi statistične zaščite število posvojitev v posamezni državi ni objavljeno; najprej so napisane države, v katerih je bilo več posvojitev v posameznem letu

Vir: SURS, MNZ

 

Povezave  na objavljene podatke o posvojitvah, SURS:

2017: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7551 

2016: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6831 

2015: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6082 

2014: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5325&idp=20&headerbar=17
2013: http://www.stat.si/StatWebArhiv/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=6379

2012: http://www.stat.si/StatWebArhiv/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5644
2011: http://www.stat.si/StatWebArhiv/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=4920