Skoči na vsebino

PREPREČEVANJE NASILJA V DRUŽINI

 

Zakon o preprečevanju nasilja v družini je prvi zakon v slovenskem prostoru, ki jasno opredeljuje različne vrste nasilja v družini. Zakon določa vlogo, naloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter opredeljuje ukrepe za varstvo žrtve nasilja v družini. Vsaka žrtev ima tako pravico do spremljevalca, ki ji nudi duševno oporo, in pravico do brezplačne pravne pomoči.

 

Otroci, ki so najranljivejša družbena skupina, so poleg invalidov, starejših in oseb s posebnimi potrebami najbolj zavarovani. Zakon namreč določa, da je otrok žrtev tudi, če je le navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani. Poleg tega mora vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, to prijaviti centru za socialno delo, policiji ali državnemu tožilstvu, četudi ga zavezuje poklicna molčečnost. Zakon uvaja tudi posebno prepoved izpostavljanja otrok množičnim medijem v primerih nasilja v družini, kar je velikega pomena, saj smo dolžni otroka zavarovati pred nepotrebnim vnovičnim doživljanjem nasilja, izpostavljanju pritiskov medijev in stigmatizacijo v družbi.

 

Zakon pa se ne posveča zgolj žrtvi, temveč tudi povzročitelju nasilja, ki prav tako kot žrtev potrebuje strokovno pomoč, da spremeni vedenjske vzorce. Nasilnežu lahko sodišče na predlog žrtve prepove vstop v skupno stanovanje in ga po potrebi prepustil v izključno uporabo žrtvi. Žrtev tako ni več tista, ki se mora umakniti iz stanovanja in oditi v varno hišo ali materinski dom, temveč se bo poslej moral umakniti povzročitelj nasilja.

 

Centrom za socialno delo zakon nalaga, da vodijo lastno evidenco o nasilju v družini, saj bodo tako lahko pravočasno ukrepali in zaščitili vse, ki so tega potrebni. Zakon hkrati določa tudi redno strokovno izobraževanje vseh, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja in predpisuje multidisciplinarni pristop pri obravnavi žrtve, kar se je v evropskem prostoru izkazalo kot zelo ustrezno in učinkovito.

 

Zakon ne uvaja kazni, kazenska vprašanja so urejena v zakonu o kazenskem postopku in kazenskemu zakoniku. Zakon se tako osredotoča na širše področje civilnega prava in delovanje socialnih služb, ki lahko dolgoročno rešijo težave žrtev nasilja. Zakon posebej izpostavlja pomen načrtnega in usklajenega izvajanja vseh dejavnosti državnih institucij, civilne družbe in prebivalstva, ki lahko kakorkoli prispevajo k zmanjševanju nasilja v družini, zmanjšujejo možnost pojavnosti nasilja in hkrati prispevajo k hitrejšemu prijavljanju nasilnih dejanj ter ustreznemu kaznovanju nasilnežev.

 

Na podlagi 11. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini je Državni zbor RS sprejel tudi Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014, ki kot strateški dokument določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini v Republiki Sloveniji od leta 2009 do 2014. Temeljna cilja tega dokumenta sta povezati ukrepe različnih resorjev in zagotoviti učinkovite dejavnosti za zmanjšanje nasilja v družini, in sicer na ravni njegovega prepoznavanja in preprečevanja. Konkretne naloge in dejavnosti za doseganje ciljev in izvajanje posameznih ukrepov bodo opredeljene v akcijskih načrtih, ki bodo izdelani vsaki dve leti ter bodo natančno določali časovne roke in izvedbene načine - Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013.

 

Na podlagi 39. a člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 11/2003-UPB in 50/2004) je ministstvo za notranje zadeve v soglasju z ministrstvom za pravosodje ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve izdalo Pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi (Uradni list RS, št. 95/2004).

 

Pravilnik med drugim določa tudi vlogo centrov za socialno delo (CSD) pri izvedbi ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, ki morajo po prejemu obvestila o izrečenem ukrepu predvsem poskrbeti, da oškodovanec ne ostane sam v svoji stiski, ampak centri takoj navežejo stik z njim ter ga seznanijo z možnimi oblikami pomoči za reševanje osebne stiske. Posebej so centri zadolženi za zagotovljanje zaščite mladoletnim osebam, ki so bile ob izreku ukrepa same s kršitelji.

 

CSD-ji imajo pomembno vlogo tudi pri zagotavljanje pomoči kršitelju, tako da skušajo odpraviti vzroke za njegova ravnanja ter s tem preprečiti njihovo ponovitev.

 

Na podlagi pravilnika je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo seznam in telefonske številke centrov za socialno delo ter interventnih služb v Republiki Sloveniji, ki jih je policija dolžna obvestiti o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja:

Dodajamo še seznam nekaterih drugih organizacij oziroma programov socialnega varstva, ki nudijo pomoč v primerih nasilja:

 

Seznam DSO, ki izvajajo krizne namestitve, namenjen centrom za socialno delo in interventni službi CSD za izvajanje nalog po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini:

 

V okviru preprečevanja nasilja v družini so na centrih za socialno delo zaposleni tudi strokovni delavci, ki nudijo ustrezno podporo žrtvam nasilja. Imenovanih je 12 koordinatorjev, in sicer na:

 

CSDkoordinatortelefone-pošta

Gornja Radgona

(za področje pomurske regije)

Tina Vukan02 564 93 27tina.vukan(at)gov.si

Slovenj Gradec

(za področje koroške regije)

mag. Jovita Pogorevc Merčnik

02 885 01 18csdsg.koor.nas(at)gov.si

Maribor

(za področje podravske regije)

Francka Premzel02 250 66 83franciska.premzel(at)gov.si

Celje

(za področje celjske regije)

Gabi Čoklc03 425 63 35gabriela.coklc(at)gov.si

Domžale

(za področje obljubljanske 1 regije)

mag. Marjana Milek Ogrinc01 724 63 96marjana.milek-ogrinc(at)gov.si

CSD Kočevje

(za področje obljubljanske 2 regije)  

Katarina Tinauer

01 893 83 92

katarina.tinauer(at)gov.si

Ljubljana Šiška

(za področje ljubljanske regije)

mag. Viktorija Bevc01 583 98 18viktorija.bevc(at)gov.si

Škofja Loka

(za področje gorenjske regije)

mag. Aleksandra Kafol04 517 01 17aleksandra.kafol(at)gov.si

Koper

(za področje obalno-kraške in

primorsko-notranjske regije)

mag. Damjana Jurman05 663 45 79damjana.jurman(at)gov.si

Nova Gorica

(za področje goriške regije)

Majda Pušnar05 330 29 18majda.pusnar(at)gov.si

Krško

(za področje posavske regije)

Sonja Žugič07 620 24 51sonja.zugic(at)gov.si

Novo mesto

(za področje dolenjske regije

in Bele Krajine)

Dubravka Hrovatič07 393 26 64dubravka.hrovatic(at)gov.si

 

 

Koordinatorji nudijo strokovno podporo delavcem – nosilcem posameznih zadev, ki obravnavajo primere nasilja, pomagajo pri vzpostavitvi in organizaciji splošnega kriznega tima na lokalnem nivoju, kot zunanji strokovnjaki po potrebi sodelujejo v teh skupinah, organizirajo in vodijo delovanje enotnega medinstitucionalnega tima za obravnavo odraslih žrtev nasilja, v primeru izreka prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi vodijo in koordinirajo delo interventne službe. Koordinirajo in po potrebi izvajajo naloge po Pravilniku o prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi za odrasle žrtve nasilja in storilce, lahko nudijo tudi konkretno pomoč, če je to predhodno dogovorjeno na kriznem timu.

 

Koordinatorji pomagajo tudi pri organizaciji in vzdrževanju mreže izvajalcev in programov na področju socialnega varstva za preprečevanje in širjenje nasilja, prenašajo nova znanja tako, da organizirajo in načrtujejo specializirana usposabljanja strokovnih delavcev, vplivajo na strokovno ter laično javnost glede vzpostavljanja odnosa do različnih oblik in obsega nasilja (organizacija okroglih miz, delo s  ciljnimi skupinami npr. otroci, starimi,…).

 

Naloga koordinatorjev je tudi analiziranje stanja v regiji , koordiniranje in vrednotenje razvojnih (inovativnih) programov za storilce in žrtve nasilja, priprava in vzpostavitev novih možnosti za kratkotrajne namestitve.

 

Poleg vseh teh nalog se morajo tudi koordinatorji redno izobraževati in vnašati na področje dela nove, učinkovitejše oblike pomoči družini in posamezniku.

 

 

Ustvarjamo družbo brez nasilja - zloženke