Skoči na vsebino

PREŽIVNINE

 

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 - UPB1, 101/2007– Odl. US, 122/2007–Odl. US; ZZZDR) določa dolžnost preživljanja:

  • staršev do otrok,
  • otrok do staršev in
  • zakoncev po razvezi zakonske zveze.

O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine od 1. maja 2004 odločajo sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini.

 

O preživnini otrok do staršev in preživnini med zakonci prav tako odloča sodišče, stranke pa lahko o preživnini tudi sklenejo sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

 

 

Preživljanje med starši in otroki

 

ZZZDR določa vzajemno dolžnost preživljanja med starši in otroki:

  • starši so dolžni preživljati svojega otroka do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj,

    • po polnoletnosti pa so ga starši dolžni preživljati, če se redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti,

  • polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti; ni pa dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval obveznosti do njega.

Eden od pogojev za pravico do preživnine po osemnajstem letu je tudi redno šolanje. V skladu s sodno prakso redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih in študijskih obveznosti. Namen rednega šolanja je namreč pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. V skladu s sodno prakso se tudi maturitetni tečaj šteje za redno obliko šolanja.

 

 

Višina preživnine

 

Preživnina se vedno določi individualno, upoštevajoč vse okoliščine primera, in sicer glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka in mora zajemati stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

 

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožbo za preživnino.

 

 

Določitev preživnine za otroka

 

Odločanje o preživnini sodi v pristojnost sodišč, na prvi stopnji so stvarno pristojna okrožna sodišča.

 

Če se starša lahko sporazumeta o višini preživnine, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.

 

Če stranki ne dosežeta sporazuma o preživnini, o tem odloči sodišče na podlagi vložene tožbe za določitev preživnine.

 

Sodišče odloči o preživnini tudi ob razvezi zakonske zveze. V primeru sporazumne razveze zakonske zveze je sporazum o preživljanju skupnih otrok del sporazuma o razvezi zakonske zveze. Če sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi tožbe, med drugim odloči tudi o preživnini, pri čemer ni vezano na postavljeni zahtevek.

 

 

Izvršilni naslov

 

ZZZDR določa naslednje izvršilne naslove za določitev preživnine:

  • sodbo sodišča ter
  • sporazum staršev o preživnini, potrjen s sklepom sodišča, izdan v nepravdnem postopku,
  • med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti tudi začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok,
  • polnoletni upravičenec lahko sklene z zavezancem sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. 

 

Uskladitev preživnine

 

Z izvršilnim naslovom določena preživnina se usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi marca, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivi notarski zapis o preživnini je sodišče oziroma notar dolžan poslati pristojnemu centru za socialno delo, če ni bil dogovorjen drugačen način usklajevanja.

 

Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. Obvestilo centra za socialno delo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

 

Če se otrok po 18. letu starosti v letu, v katerem se opravlja uskladitev preživnine, ne šola redno, center za socialno delo ni dolžan pisno obvestiti upravičenca in zavezanca o uskladitvi preživnine.

 

Upravičenec je po 18. letu starosti dolžan centru za socialno delo do konca januarja predložiti potrdilo o šolanju ali ga obvestiti, kje se redno šola.

 

 

Izvršba

 

Če dolžnik prostovoljno ne izpolnjuje obveznosti plačila preživnine v skladu z izvršilnim naslovom (sodba, sklep sodišča, izvršljiv notarski zapis, skupaj z obvestilom o uskladitvi preživnine), lahko upnik vloži na sodišču predlog za izvršbo z namenom dosega izpolnitve obveznosti.

 

Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.   

 

Obrazci za izterjavo preživnin
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v Sodnikovem informatorju objavilo prenovljene obrazce za izterjavo preživninskih terjatev skupaj z navodili za izpolnjevanje, kot pomoč pri vlaganju predlogov za izvršbo.

 

Nadomestilo preživnine

 

Če preživninski zavezanec ne plačuje preživine, določene s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oziroma dogovorom pri centru za socialno delo, lahko otrok pridobi nadomestilo preživnine.

 

Za zagotavljanje uveljavljanja pravice do nadomestila preživnine je zadolžen:

 

Pravice otrok v primeru neplačevanja preživnine sicer ureja Zakon o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem Skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/2006 - UPB2, 47/2009 odl. US, (48/2009 popr.), 40/2012-ZUJF, 106/2012).

 

 

Izterjava preživnine iz tujine

 

Konvencija o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini

 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na podlagi Konvencije o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini določeno za posredovalni organ v postopkih izterjave neplačanih preživnin, in sicer v primerih, ko živi preživninski zavezanec ali preživninski upravičenec v drugi državi.

 

Preživninski upravičenec, ki živi v Republiki Sloveniji, se lahko v primeru, da mu preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, po pomoč pri izterjavi preživnine obrne na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

 

Preživninski upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik svojemu zahtevku za izterjavo preživnine priloži sledeče originalne ali notarsko overjene dokumente, ki morajo biti po sodnem tolmaču prevedeni v jezik države, kjer živi preživninski zavezanec: 

  • pravnomočno in izvršljivo sodbo (zadostuje prevod do obrazložitve),
  • obvestila o uskladitvah preživnine, če je bila sodba izdana v Republiki Sloveniji,
  • točen izračun preživninskega dolga,
  • izračun zakonitih zamudnih obresti neplačanih preživnin (če preživninski upravičenec zakonite zamudne obresti želi uveljavljati),
  • izpisek iz rojstne matične knjige za preživninskega upravičenca,
  • potrdilo o šolanju za preživninske upravičence, starejše od 15 let,
  • mnenje centra za socialno delo za oprostitev plačila stroškov postopka izterjave preživnine iz tujine, če bi do njih prišlo,
  • številko transakcijskega računa, kamor naj se v primeru uspešne izterjave nakazujejo sredstva preživnine (fotokopija bančne kartice z obeh strani – prevod ni potreben).

 

Uredba Sveta (ES) z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah

 

Dne 18. 6. 2011 se je pričela uporabljati Uredba Sveta (ES) z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (v nadaljevanju: uredba). Uredba se uporablja za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva.

 

Uredba se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, vključno z Združenim kraljestvom. Danska je z izjavo na podlagi vzporednega sporazuma z Evropsko skupnostjo potrdila svoj namen za izvajanje vsebinskih določb Uredbe, kolikor ta uredba spreminja Uredbo (ES) št. 44/2001.
 
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je imenovano za osrednji organ za izpolnjevanje obveznosti, ki so osrednjim organom naložene v skladu s to uredbo, in sicer, da med drugim zagotovijo pomoč, ki se nanaša na pošiljanje in sprejemanje zahtev, in pri začetku postopkov ali omogočanju lažjega začetka postopkov.

 

Upravičenec, ki si prizadeva v skladu s to uredbo izterjati preživnino, lahko vloži naslednje vrste zahtev:

  • priznanje ali priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe,
  • izvršitev sodne odločbe, ki je bila izdana ali priznana v zaprošeni državi članici,
  • izdajo sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko sodne odločbe še ni, po potrebi med drugim tudi ugotovitev sorodstvenega razmerja,
  • izdaja sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država članica, ni mogoče,
  • sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v zaprošeni državi članici,
  • sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država članica.

 

Dodatne informacije