Izvajanje rejniške dejavnosti

Vsaka oseba, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vlogo vloži pri krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer pridobi tudi vse ostale informacije.

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic

Rejnica oziroma rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic, kadar:

• ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti;
• ni v delovnem razmerju za polni delovni čas;
• ni družbenik zasebne družbe ali delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
• ni upokojen;
• ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
• izpolnjuje normativ; to pomeni, da ima istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca, pri čemer pa je v določenih primerih, zaradi specifičnih potreb otroka, ta normativ lahko znižan.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Prenehanje rejništva

Rejništvo preneha z odločitvijo sodišča:

• če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna namestitev otroka v rejništvo;
• pred otrokovo polnoletnostjo, če je otrok, nameščen v rejništvo, usposobljen za samostojno življenje, ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost.

Rejništvo preneha tudi z otrokovo polnoletnostjo, pri čemer pa se namestitev v rejniško družino lahko nadaljuje tudi po polnoletnosti, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, če:

• oseba, nameščena v rejništvo, zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo ter če oseba ali njen skrbnik s tem soglašata,
• oseba, nameščena v rejništvo, soglaša, da ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja,
• če oseba neposredno po zaključku srednješolskega izobraževanja nima druge možnosti bivanja in izkaže, da se vodi v evidenci brezposelnih oseb, pri čemer je možno podaljšanje za največ 12 mesecev.