Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

REJNIŠTVO

Rejništvo je institut družinskega prava, urejen v Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg in 22/19, v nadaljevanju DZ), kot posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. DZ vsebuje določbe o namenu rejništva, pristojnosti za odločanje o namestitvi otroka, vloge centra za socialno delo po namestitvi otroka v rejništvo ter glede prenehanja rejništva.

 

Ena bistvenih novosti, ki jo prinaša Družinski zakonik, je prenos stvarne pristojnosti za odločanje o vprašanjih iz razmerij med starši in otroki na sodišča.

 

Samo izvajanje rejniške dejavnosti je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06-odl. US, 114/06-ZUTPG, 96/12-ZPIZ-2, 109/12 in 22/19, v nadaljevanju: ZIRD). Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, način in njeno financiranje ter nekatera druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Na podlagi 75. člena ZIRD je bil sprejet tudi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/03, 78/08, 18/13).
 

Pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Vsak, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Postopek pridobitve dovoljenja po t.i. rednem postopku je naslednji:

  • Prvi korak je, da se vsak, ki želi izvajati rejniško dejavnost, zglasi pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na stalno prebivališče, kjer bo pridobil vse potrebne informacije.
  • V kolikor se oseba odloči, da želi postati rejnica oziroma rejnik, pri centru za socialno delo vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
  • Center ugotovi, ali oseba izpolnjuje formalne pogoje, določene v ZIRD-u, to je, da ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo in mora biti polnoletna. Poleg tega za osebo tudi ne sme obstajati noben zakonski zadržek, in sicer osebi ne sme biti odvzeta starševska skrb, biti mora poslovno sposobna, kot tudi ne sme živeti z osebo, kateri je bila odvzeta starševska skrb. Rejnik tudi ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo; prav tako ne more postati rejnik oseba, ki živi s tako osebo.
  • V nadaljevanju center za socialno delo pripravi oceno o primernosti kandidatke/ kandidata in njene/njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer preveri motive za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti in upošteva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj otroka; ugotovi primernost bivalnih pogojev družine; poleg lastnih ugotovitev upošteva tudi morebitna potrdila, mnenja oz. priporočila drugih institucij.
  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah in določi rok, do katerega je potrebno vloge posredovati na ministrstvo (rok je v mesecu septembru vsakega leta).
  • Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, ki jo predpisuje ZIRD, izmed vseh prejetih vlog izbere kandidatke in kandidate, ki so po strokovni presoji komisije primerni za izvajanje rejniške dejavnosti ter jih napoti na usposabljanje.
  • Usposabljanja trajajo 10-12 ur (dvakrat po en dan) in pomenijo »piko na i« celotnemu postopku. Vsebine usposabljanj določa Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
  • Na podlagi v celoti zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco dovoljenj.

Drugačen je postopek pridobitve t.i. izrednega dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti na podlagi 14. člena ZIRD (to je za sorodnika otroka oz. za drugo osebo, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in se ugotovi, da bi bila namestitev k tej osebi v otrokovo korist). Novi 14. člen ZIRD (to je 4. člen ZIRD-B) določa, da če sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami DZ ugotovi, da bi bila namestitev otroka v rejništvo k sorodniku oz. k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik v otrokovo korist, v sodbi sorodnika oz. to osebo imenuje za rejnika. Pogoj je, da se sorodnik oz. oseba s tem strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v ZIRD. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali osebi, ki ni sorodnik, se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, vendar le za čas trajanja namestitve za določenega otroka, kot je oziroma bo odločilo sodišče.

Namestitev otroka v rejniško družino

Po odločitvi sodišča o namestitvi otroka v rejništvo in imenovanju rejnika, je naloga centra za socialno delo, da z rejnikom center sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank.
 
Po namestitvi otroka v rejniško družino center za socialno delo oblikuje skupino, ki načrtuje in spremlja rejništvo za posameznega otroka. V okviru tako imenovane  individualne projektne skupine se pripravi konkretni načrt izvajanja rejništva, ki se po potrebi spreminja in prilagaja, spremlja se otrokov čustveni razvoj in vedenje, njegovo zdravje, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino, odnose z vrstniki, ipd. V skupini se sprejemajo tudi dogovori o konkretnih nalogah posameznih članov individualne projektne skupine ter se dogovarjajo stiki. Socialna delavka otroka je dolžna zagotavljati, da so vsi člani individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva.
 
Naloga centra za socialno delo je, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo matično družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.

Rejniška pogodba

Za vsakega otroka morata center za socialno delo, v čigar pristojnost sodi otrok, in rejnica oziroma rejnik skleniti pisno rejniško pogodbo. V rejniški pogodbi se določijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zlasti pa obseg oskrbe otroka, ki je nameščen v družino, višino in način plačevanja rejnine, način in rok prenehanja rejniške pogodbe ter morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.
 
Ob tem velja poudariti, da se lahko veljavnost rejniške pogodbe podaljša tudi po polnoletnosti osebe, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti, če ta s tem soglaša, vendar le iz naslednjih razlogov:

  • če oseba zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo;
  • če ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja; 
  • če oseba po zaključku srednješolskega izobraževanja ne nadaljuje šolanja in nima druge možnosti bivanja ter v 30 dneh po podaljšanju veljavnosti rejniške pogodbe izkaže, da se vodi v evidenci brezposelnih oseb, v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela; v tem primeru je podaljšanje možno neposredno po zaključku srednješolskega izobraževanja za največ 12 mesecev.

Rejnina

Rejnica oz. rejnik je za posameznega otroka upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka ob upoštevanju starosti in šolanja nameščenega otroka, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sredstva za materialne stroške znašajo 291,27 EUR, denarni prejemek v znesku otroškega dodatka znaša 114,31 EUR, oskrbnina znaša skupaj 405,58 EUR oz. 291,27 EUR (starejši od 18 let). Plačilo dela rejniku od 1. 5. 2019 znaša 132,50 EUR.
 
Oskrbnina se lahko zviša za 25 % materialnih stroškov ob izrednih izdatkih za potrebe otroka, ravno tako se lahko plačilo dela začasno poviša za 25 % ali 50 %, glede na zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje otroka.
 
Osnovna mesečna rejnina za enega otroka (brez zvišanj) od 1. 5. 2019 znaša 538,08 EUR oz. 423,77 EUR (če je oseba v rejništvu starejša od 18 let): 
 

 

Višina v evrih

Opomba

sredstva za materialne stroške za otroka

291,27

možno zvišanje za 25%       (za 72, 81 evrov)

denarni prejemek v višini otroškega dodatka

114,31

pripada samo do 18. leta starosti otroka

plačilo dela

132,50

možno zvišanje za 25% ali 50% (za 33,12 oz. 61,25 evrov)

REJNINA skupaj

538,08

 

423,77 za osebo >18 let

Sredstva za rejnine so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije in niso podvržena plačilu dohodnine.

 

Poleg rejnine je rejnica oz. rejnik ob prvi namestitvi otroka v rejništvo lahko upravičen tudi do enkratnega prejemka v višini denarnega prejemka za opremo novorojenca, določenega s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke, če center otroka oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka. Enkratni prejemek znaša 280 EUR.

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic

Rejnik se lahko odloči, ali bo rejniško dejavnost opravljal kot poklic ali pa bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Ne glede na ta status, so dolžnosti rejnice oz. rejnika v razmerju do otroka enake.

 

ZIRD določa, da lahko rejnica oz. rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pod pogoji:

  • ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti;
  • da ni v delovnem razmerju za polni delovni čas; ni družbenik zasebne družbe oz. delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe oz. ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; ni upokojen; ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
  • izpolnjevati mora normativ - istočasno mora imeti nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca. V določenih primerih, zaradi specifičnih potreb otroka, je normativ lahko znižan. 

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.
 
Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic in ima v skladu z normativom v rejništvu tri otroke, bo od 1. 5. 2019 prejel  mesečno 1.614,24 EUR rejnine za tri otroke (3 x 538,08 EUR), poleg tega se mu plačujejo tudi prispevki za socialno varnost v višini 385,42 EUR (od osnove 1008,93 EUR).
 
Tako kot rejnina, so tudi sredstva za prispevke za socialno varnost zagotovljena v proračunu Republike Slovenije in niso podvržena plačilu dohodnine.

Dolžnost rejnika

  • pripraviti sebe in družino na prihod otroka,
  • truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z otrokom,
  • nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje,
  • otroka pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,
  • nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,
  • skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo prek izbranega osebnega zdravnika,
  • pridobivati informacije in sprejemati odločitve, ki so povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem (seznanitev z ocenami in šolskim uspehom, odhod v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira osebnega zdravnika, seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju, seznanitev z drugimi osebnimi podatki, ki se nanašajo na otroka in so neizogibno potrebni za izvajanje rejniških dolžnosti, ipd.),
  • zastopati otroka v postopku izdaje osebne izkaznice, 
  • skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,
  • skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,
  • skrbeti za razvijanje in izoblikovanje pozitivne samopodobe otroka,
  • pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine. 

Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med otrokom in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.
 
Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo in se najmanj enkrat na pet let udeležiti obveznih usposabljanj na državni ravni (v trajanju 20 do 25 ur) ter enkrat letno na lokalni ravni (v organizaciji centra za socialno delo, lahko pa se udeleži usposabljanja po lastni izbiri, pri čemer mora centru za socialno delo predložiti potrdilo o udeležbi).

Naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti

Naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti so razdeljene na tri področja:

 

  • naloge, ki se nanašajo na izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti,
  • naloge pri samem izvajanju rejništva in
  • druge naloge, ki izhajajo iz izvajanja rejniške dejavnosti (npr. organizacija krajših usposabljanj za rejnice oz. rejnike, vzpodbujanje in organiziranje skupinskih oz. skupnostnih oblik dela).

Zakaj je rejništvo boljše od institucionalnega varstva otrok?

Kadar se ugotovi, da otrok iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših oz. je otrokov telesni in duševni razvoj ogrožen v okolju, v katerem živi, je rejništvo eden izmed ukrepov, ki jih lahko izreče sodišče. Ocena, kdaj je otrok v matični družini ogrožen do take mere, da ga je potrebno iz družine umakniti, je odvisno od strokovne presoje v vsakem primeru posebej.
 
Osnovno načelo instituta rejništva je zasledovanje načela največje koristi otroka, ki zaradi različnih razlogov krajši ali daljši čas ne more živeti v svoji matični družini. Pri rejništvu ne gre le za to, da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, preprosto najdemo nadomestno družino. Gre tudi za odgovornost, da najdemo otroku družino, kjer bo otrok pridobil pomembno družinsko izkušnjo, ki jo je težko dobiti drugje in ki vedno znova utemeljuje institucijo rejništva. To pa posledično terja tudi pravno normiranje izvajanja rejniške dejavnosti.
 
Pomembna prednost namestitve otroka v rejniško družino je torej dejstvo, da je to družina - kjer veljajo določena družinska pravila, kjer so vloge razdeljene med družinske člane, kjer se rešujejo konflikti, kjer se deli delo in obveznosti in kjer so prisotna čustva. V rejništvu torej potrebujemo sodelavce, ki bodo to hoteli in znali biti v vsakokratnem iskanju najustreznejše obravnave in odločitev za posameznega otroka.
 
Minister/ministrica, pristojen/na za družino, vsako leto podeli največ tri priznanja najbolj zaslužnim rejnicam oziroma rejnikom.
 

Dodatne informacije: