V skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004- UPB) ter Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/2002) je rejništvo posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. Sistem rejništva predstavlja odgovornost države, da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, najde družino, v kateri bo pridobil pozitivno družinsko izkušnjo. Temeljne psihološke pravice otroka je namreč najlažje zagotoviti v družini, v skupini, ki je otroku hkrati varna in razvidna. Rejništvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo.
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost:
- stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
- vsaj poklicna ali strokovna izobrazba in
- polnoletnost.
Zakon dopušča izjeme, če je to v rejenčevo korist.
Rejnik ne more biti:
- oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica
- oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica
- oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.
Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če center za socialno delo otroka glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist. Za otrokove sorodnike po Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti štejejo stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra.
Osebe, ki želijo postati rejniki, morajo:
- pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti
- biti vpisane v evidenco izdanih dovoljenj pri ministrstvu, pristojnem za družino.
Prijavijo se pri pristojnem centru za socialno delo, ki najprej ugotovi, če so izpolnjeni formalni pogoji, nato pa ugotovi primernost prijavljenega kandidata in njegove družine za izvajanje tovrstne dejavnosti.
Ministrstvo, pristojno za družino, vsako leto centrom za socialno delo sporoči potrebno število novih rejnic oziroma rejnikov. Ti posredujejo ministrstvu tiste popolne vloge, ki imajo pozitivno oceno glede primernosti za izvajanje rejniške dejavnosti, komisija pa izbrane kandidate napoti na usposabljanje. Na osnovi uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda posameznemu kandidatu dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj. Določeno je tudi, v katerih primerih dovoljenje preneha in v katerih primerih se odvzame.
Otrokovemu sorodniku ni treba kandidirati za izvajanje rejniške dejavnosti. Ministrstvo mu izda dovoljenje le na podlagi pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka, da je tovrstna oblika rejništva v otrokovo korist in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
Dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti preneha, če:
- rejnik odjavi izvajanje rejniške dejavnosti
- rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih od pridobitve dovoljenja
- rejnik umre.
Odvzem dovoljenja se opravi, če:
- center rejnika poda predlog za odvzem dovoljenja, ker rejnik izvaja rejniško dejavnost v nasprotju s koristmi otroka
- se ugotovi, da je nastopil kateri izmed razlogov, zaradi katerih oseba ne morebi rejnik
- rejnik ne opravi obveznega dopolnilnega usposabljanja.
Če rejniku dovoljenje preneha ali se mu odvzame, se ga izbriše iz evidence izdanih dovoljenj.
Za izvajanje rejniške dejavnost kot poklic:
- mora imeti rejnik dovoljenje ministrstva
- ne sme biti v delovnem razmerju
- ne sme biti družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba
- ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pri centru rejnika.
Rejnik ima lahko hkrati nameščene največ tri rejence, večje število pa le izjemoma. Rejniki, ki izvajajo rejništvo kot poklic, pa morajo imeti hkrati nameščene tri rejence. Ta normativ je lahko znižan samo v primerih, ki jih določa zakon.
Osnovne dolžnosti rejnika so:
- pripraviti sebe in družino na prihod rejenca
- truditi se za čim hitrejšo prilagoditev rejenca v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z rejencem
- nuditi pomoč rejencu ob prilagajanju na novo okolje
- rejenca pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine
- nuditi rejencu primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti
- skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja rejenca ter mu, če je to potrebno, preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo prek izbranega osebnega zdravnika
- skrbeti za rejenčev pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad
- skrbeti za vključitev rejenca v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev
- skrbeti za izoblikovanje lastne identitete rejenca
- pripraviti rejenca na odhod iz rejniške družine.
Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med rejencem in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.
Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo, in se najmanj enkrat na pet let udeleževati dodatnih usposabljanj (več o tem v Pravilniku o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/2003)). V dodatna usposabljanja se je dolžan vključiti tudi sorodnik otroka, če izvaja rejništvo.
Naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti so razdeljene na tri področja:
- naloge, ki se nanašajo na izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti
- naloge pri samem izvajanju rejništva in
- druge naloge, ki izhajajo iz izvajanja rejniške dejavnosti.
Rejnik in pristojni center za socialno delo skleneta rejniško pogodbo, s katero se pisno določijo pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank. Rejniška pogodba določa zlasti:
- obseg oskrbe rejenca
- pravice in obveznosti pogodbenih strank
- višino in način plačevanja rejnine
- način in rok prenehanja rejniške pogodbe
- morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.
Rejniška pogodba se lahko podaljša tudi po polnoletnosti otroka:
- če otrok zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposoben za samostojno življenje
- če otrok ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, najdalj pa do dopolnjenega 26. leta starosti, če ta s tem soglaša.
Rejnina, ki pripada rejniku za vsakega rejenca, zajema:
- oskrbnino, ki jo sestavljajo:
- sredstva za materialne stroške za rejenca in
- denarni prejemek (enak višini otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka, v skladu s predpisom, ki ureja družinske prejemke) ter
- plačilo dela.
Zneski prejemkov rejnikov:
Rejnikom, ki izvajajo rejništvo kot poklic, se zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.
Minister, pristojen za družino, vsako leto podeli največ tri priznanja najbolj zaslužnim rejnicam oziroma rejnikom.
Dodatne informacije:
|
