OTROŠKI DODATEK

 

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. 

 

Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

 

Pravico uveljavljate na:

Vložite jo lahko osebno ali po pošti.

 

Prek portala e-uprava lahko z veljavnim digitalnim potrdilom vložite poenostavljeno elektronsko vlogo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Poenostavljeno elektronsko vlogo se uporablja le v primeru, če hkrati NE zaprošate za zahtevnejše pravice, kot so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

 

Ponovno uveljavljanje otroškega dodatka in subvencije vrtca

Če ponovno uveljavljate pravico do otroškega dodatka/subvencije vrtca (ste upravičenec do pravice in jo želite podaljšati) lahko vložite vloga za ponovno uveljavljanje pravice do otroškega dodatka/subvencije vrtca.

 

Upravičenci

 

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke.

 

Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki:

  • je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost ali je družbenik gospodarske družbe
  • je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
  • je v rejništvu,
  • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
  • ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

 

Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka:

  • Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, center za socialno delo (CSD) pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.

  • Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).

 

Rok za uveljavitev pravice in trajanje

 

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

 

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta.

 

Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji. Novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka je treba vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, kar je razvidno iz izreka odločbe o pravici do otroškega dodatka.


 

Primer: Mati 9. 12. 2013 prvič vloži vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka za svojo 12-letno hči.

Pravica se ji ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev prizna od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014. Novo vlogo mora vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, torej najkasneje do 31. 12. 2014. Če bo mati vlogo vložila 1. 1. 2015, bo pravica prekinjena in ji bo lahko ponovno priznana šele s prvim dnem naslednjega meseca, in sicer za dobo enega leta, torej od 1. 2. 2015. V januarju 2015 pa ne bo upravičena do otroškega dodatka.


 

 

Višina

 

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

 

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka. Do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto proizvoda, otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

 

 

dohodkovni

razred

povprečni mesečni dohodek na osebo

(v % in evrih)

znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18 leta (v evrih)

znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18 leta (v evrih)

1. otrok

2. otrok

3. in naslednji otrok

1. otrok

2. otrok

3. in naslednji otrok

1

do 18 %

do 179,46

114,31

125,73

137,18

114,31

125,73

137,18

2

nad 18 % do 30 %

nad 179,46 do 299,10

97,73

108,04

118,28

97,73

108,04

118,28

3

nad 30 % do 36 %

nad 297,10 do 358,92

74,48

83,25

91,98

74,48

83,25

91,98

4

nad 36 % do 42 %

nad 358,92 do 418,74

58,75

67,03

75,47

58,75

67,03

75,47

5

nad 42 % do 53 %

nad 418,74 do 528,42

43,24

50,45

57,63

43,24

50,45

57,63

6

nad 53 % do 64 %

nad 528,42 do 638,09

27,40

34,29

41,14

39,10

45,99

64,05

 

  

Izjemna višina

  • Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 30 % povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.

    • Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.
  • Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.

 

Izplačevanje

Ministrstvo izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

 

Materialna oblika prejemkov

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju. Otroški dodatek, se tako izplača v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

Center odloči o materialni obliki prejemkov, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

 

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

  

Upoštevajo se vsi dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritju posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,…). Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine.


Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta.
Od dohodkov se odštejejo periodični dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema nobenega periodičnega dohodka več (zaradi izgube zaposlitve in če stranka ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ali ga je prenehala prejemati, se na primer ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

 

Za vloge vložene od decembra 2013 dalje velja naslednje: Če ste upravičenec do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka upoštevajo le vaši tekoči dohodki, to so: periodični dohodki, izplačani v mesecu pred mesecem vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da ste jih začeli prejemati v mesecu vložitve vloge, pa izplačani v mesecu vložitve vloge) iz naslova plače, nadomestil plače, pokojnine, nadomestila ali drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, starševski dodatek, preživnine, delno plačilo za izgubljeni dohodek ali nadomestilo za invalidnost, preračunani na letno raven.

 

Dohodki, ki se upoštevajo:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužek in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
  • dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.

Premoženje, ki se upošteva:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denrana sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne na primer plača),
  • drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva:

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja - če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj (stanovanjskih hiš), se glede na navedeno kot premoženje ne upošteva le tisto stanovanje oziroma stanovanjska hiša, kjer ima stalno prebivališče prijavljeno večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisti, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče,
  • osebno vozilo ali enosledno vozilo do vrednosti 8.060,00 eurov,
  • osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače - to se črta,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
    predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino 75 % bruto minimalne plače,
    kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se upoštava pri ugotavljanju materialnega položaja (dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti), 
  • sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti, na katere oseba ni mogla oziroma jih ni mogla preprečiti, ni spodobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali v zakup ni mogoče pridobiti.

 

Premoženje se upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

 

Ugotavljanje primernosti stanovanja

Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upoštevajo osebe v skladu z četrto točko 3. člena ZUPJS, to so tiste osebe (družinski člani), katerih materialni položaj se upošteva po ZUPJS.

 

 

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja.

 

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše:

1-članska družina

60 m2

2-članska družina

90 m2

3-članska družina

110 m2

4-članska družina

130 m2

5-članska družina

150 m2

6-članska družina

170 m2

 

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

 

Sporočanje sprememb

 

Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.

 

Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri centrih za socialno delo ter na spletnih straneh ministrstva in CSD-jev.

 

Upravičenec do otroškega dodatka mora centru za socialno delo v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel, sporočiti samo naslednje spremembe, ki pri teh pravicah vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja:

  1. sprememba števila oseb (npr. rojstvo otroka, sklenitev ali razveza zakonske zveze, nastanek ali prenehanje zunajzakonske skupnosti, smrt)
  2. sprememba vzgojno-izobraževalnega oziroma visokošolskega zavoda
  3. sprememba statusa učenca, dijaka ali študenta
  4. sprememba kraja stalnega prebivališča
  5. izguba ali začetek prejemanja dohodka iz dela (npr. plača, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pokojnina,…).

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od nastanka spremembe ali od dneva, ko je zanjo izvedel, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

 

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.