Skoči na vsebino

ZDRAVJE

Izzivi in usmeritve

Kakovostno in trajnostno zdravstveno varstvo temelji na stalnem prepoznavanju problemov in oblikovanju programov skrbi za zdravje ljudi, pri tem pa ima kategorija spola ključno vlogo.

 

Zdravstveno varstvo

Politike zdravja in zdravstvenega varstva so pogosto oblikovane tako, da ne upoštevajo vidika spola, saj se pri raziskovanju bolezni največkrat predpostavljala enakost bioloških struktur pri ženskah in moških.

Poleg bioloških značilnosti žensk in moških njihovo zdravje določa tudi njihov način življenja, kar se odraža v razlikah v obolevnosti in umrljivosti prebivalk in prebivalcev. Zaskrbljujoči sta predvsem trikrat višja umrljivost (mladih) moških kot žensk zaradi različnih vrst poškodb in zastrupitev ter štirikrat višja stopnja samomorilnosti moških. To se odraža tudi v razliki v pričakovanem trajanju življenja, ki je pri ženskah za osem let daljše kot pri moških.

 

Zdravje žensk in moških je potrebno spremljati in obravnavati ločeno glede na spol in ne v neposredni medsebojni primerjavi, kajti zaradi različnih bioloških značilnosti, reproduktivnih funkcij ter različnega načina življenja in izpostavljenosti dejavnikom tveganja zaradi različnih spolnih vlog imajo ženske in moški različne vzorce bolezni.

 

 

 

Reproduktivno zdravje

Kljub zmanjševanju imamo v Sloveniji še vedno visoko stopnjo maternalne umrljivosti. Ravno tako se uvrščamo med razvite države z najvišjo incidenco raka materničnega vratu in raka dojke, v zadnjih desetih letih pa se je precej povišala tudi incidenca raka prostate.

Relativno visoka je tudi stopnja splavnosti, ki je višja pri starejših ženskah z otroki, ki ne uporabljajo kontracepcije.

 

Poleg zdravstvenih organizacij je pri teh aktivnostih izrednega pomena tudi delovanje nevladnih organizacij.

 

 

Duševno zdravje

V Sloveniji se povečuje število žensk in moških, ki poiščejo zdravstveno pomoč zaradi motenj v duševnem zdravju, ženske pogosteje na primarni ravni, delež moških, v primerjavi z ženskami, pa je nekoliko višji v bolnišnični obravnavi.

 

Na motnje v duševnem zdravju prebivalk in prebivalcev kaže izredno visok samomorilni količnik, ki je pri moških kar štirikrat višji kot pri ženskah.

 

Problem sodobnih družb, ki mu je potrebno nameniti posebno pozornost, so različne vrste motenj hranjenja, ki večinoma prizadenejo mlade ženske. Vendar pa na tem področju v Sloveniji nimamo zadostnih podatkov.

 

Tudi na področju duševnega zdravja je ključnega pomena, da se stanje spremlja in analizira ločeno glede na spol, kar omogoča oblikovanje in izvajanje programov, projektov in storitev, prilagojenih specifičnim potrebam žensk in moških.