Skoči na vsebino

ISTANBULSKA KONVENCIJA - MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA

O Istanbulski konvenciji

 

Istanbulska konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala 5. februarja 2015, in njen Razlagalni memorandum sta bila sprejeta 7. aprila 2011.

 

Istanbulska konvencija je prvi in hkrati najobsežnejši mednarodni pravni instrument, ki celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini. Slovenija je konvencijo podpisala med prvimi, že 8. septembra 2011. Ratifikacija konvencije predstavlja pomemben mejnik v zgodovini boja za človekove pravice žensk in novih evropskih standardov na tem področju.

 

Osnovni cilj konvencije je ustvariti Evropo brez nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Konvencija je tako izhodišče za različne ukrepe, ki nasilje nad ženskami pravno in dejansko umeščajo v širši okvir boja proti diskriminaciji žensk in doseganja enakosti spolov. Države pogodbenice obvezuje k celostnemu pristopu obravnave nasilja nad ženskami in deklicami, vključno z nasiljem v družini, ki vključuje preprečevanje nasilja, zaščito in podporo žrtev, pregon storilcev in celovito ter koordinirano ukrepanje.

 

Da je bil sprejem konvencije nujen korak v smeri celovitejše in učinkovitejše obravnave nasilja nad ženskami, dokazuje tudi najnovejša študija Evropskega inštituta za enakost spolov z naslovom Ocena stroškov nasilja zaradi spola v Evropski uniji. Študija je pokazala, da je problem tovrstnega nasilja v prvi vrsti problem človekovih pravic žensk in osnovni namen ukrepov je seveda preprečevanje nadaljnjih kršitev teh pravic, saj ima to hude posledice za ranljive skupine in osebe, zlasti ženske. Hkrati pa ne smemo podcenjevati tudi ekonomskih posledic oziroma stroškov, ki jih nasilje povzroča. Države, kot ugotavlja študija, se namreč premalo zavedajo tega vidika in zato - zlasti v času ekonomske krize - vlagajo v preventivne ukrepe in razvoj boljših in učinkovitejših politik za preprečevanje nasilja občutno premalo, komaj 1 odstotek tega, kar predstavljajo skupni stroški. Ti znašajo letno kar 258 milijard EUR na ravni EU in nekaj več kot milijardo v Sloveniji, preračunano glede na število prebivalk in prebivalcev. Gre za stroške za družbo in osebe, ki nastanejo na primer zaradi fizičnih in psihičnih poškodb ter poslabšanja zdravja (zdravstvo), bolniških odsotnosti z dela, manjše produktivnosti ali nezmožnosti dela (trg dela), policijskega posredovanja, sodnih postopkov, odvetniških storitev in bivanja v zaporu (pravosodje), potreb po nastanitvah in drugih oblikah nujne pomoči (materinski domovi, varne hiše, SOS telefoni ipd.), obsežnih birokratskih postopkov itd.

 

S sprejemom tega pomembnega mednarodnega dokumenta s področja varstva človekovih pravic žensk in boja proti diskriminaciji se je Slovenija pridružila skupini najnaprednejših držav, ki so konvencijo že ratificirale. S tem je pokazala svojo trdno zavezo, da naredi velik korak naprej pri preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

 

Naloge medresorske delovne skupine

Medresorska delovna skupina je odgovorna za usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje Istanbulske konvencije. Medresorska delovna skupina opravlja naslednje naloge:

  • spremlja izvajanje določb Istanbulske konvencije, 
  • zagotavlja, da so različni ukrepi sprejeti na podlagi Istanbulske konvencije, ustrezno usklajeni, v skladu s pristojnostmi in odgovornostmi državnih organov iz Ustave in zakonov ter da v teh okvirih zasledujejo cilj ustreznega delovanja vseh delov državne uprave in drugih povezanih institucij na področju Istanbulske konvencije,
  • skrbi za usklajeno zbiranje ustreznih splošnih ali statističnih podatkov in informacij ter analizo in razširjenje ugotovitev,
  • spremlja način in učinkovitost izvajanja politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja, ki so zajete v Istanbulski konvenciji, ter boj proti njim na nacionalni in lokalni ravni,
  • skrbi za znanstveno vrednotenje neke politike ali ukrepa, da se ugotovi, ali ta politika oziroma ukrep ustreza potrebam žrtev nasilja in izpolnjuje svoj namen, ter da se razkrijejo nenamerne posledice,
  • pripravlja poročilo o zakonodajnih in drugih ukrepih za izvajanje določb Istanbulske konvencije, ki ga predloži skupini strokovnjakov in strokovnjakinj za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini - GREVIO.