Skoči na vsebino

IZMENJAVE DOBRIH PRAKS

Datum: 12. - 16. 5. 2014

Delegacija: županje in župani, direktorice in direktorji občinskih uprav, predstavnica Združenja občin Slovenije, predstavnice MDDSZ

 

Študijski obisk je bil del bilateralnega sodelovanja med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo, opredeljenega v Programu Norveškega finančnega mehanizma, je potekal v kombinaciji s študijskim obiskom županj in županov, ki je tudi ena od dejavnosti projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma. Delegacija 17 udeleženk in udeležencev, med katerimi so bile županje/župani, direktorice/direktorji občinskih uprav, predstavnica Združenja občin Slovenije in predstavnice MDDSZ, je obiskala Norveško in se seznanila s področjem enakosti spolov na Norveškem, kjer prevladuje miselnost, da se enakost spolov obrestuje in je hkrati tudi temelj za družbeni napredek.

Občine, ki so se udeležile študijskega obiska, so se med drugim zavezale, da bodo pripravile lastne akcijske načrte za enakost spolov.

 

 

Študijski obisk se je začel z obiskom Združenja lokalnih in regionalnih oblasti (KS). KS je edina tovrstna organizacija na Norveškem. Članstvo je prostovoljno, članice pa so vse občine in regije na Norveškem. Združenje zaposluje 250 ljudi in ima svoje urade v vseh 19 regijah na Norveškem ter v Bruslju. KS med drugim vodi tudi obsežne podatkovne zbirke, na podlagi katerih se občine med seboj lahko primerjajo ter povezujejo.

Glavno telo za področje enakosti in nediskriminacije na Norveškem je Ministrstvo za otroke, enakost in socialno vključenost. Delegacija se je seznanila z načinom vključevanja enakosti med ženskami in moškimi v politike in ukrepe. Ključna orodja za doseganje enakosti na Norveškem so močan zakonodajni okvir (ravnokar je bil sprejet tudi nov zakon s področja LGBT), 7 nacionalnih akcijskih načrtov, ustrezna strategija vključevanja enakosti spolov v vse politike ter trdno in jasno usmerjene politike.

 

 

Predstavnici Ministrstva za pravosodje in javno varnost sta predstavili urejenost področja nasilja nad ženskami na Norveškem. Eno izmed ključnih orodij preprečevanja nasilja na Norveškem je prepoved približevanja, in sicer kot preventivni ukrep, ki temelji na kanadskem sistemu SARA (Spouse Assault Risk Assessment), katerega ključni element je vprašalnik. Na podlagi vprašalnika lahko policija odloči o prepovedi približevanja, še preden bi lahko prišlo do primera nasilja. Na Norveškem velik poudarek dajejo akcijskim načrtom, s katerimi se politična volja pretvori v praktične dejavnosti. Akcijski načrti prav tako povezujejo in koordinirajo delo posameznih sektorjev / ministrstev. Ministrstvo spodbuja tudi lokalne skupnosti, da pripravijo podobne akcijske načrte. Vsakih 6 mesecev ministrstvo na svoji spletni strani objavi poročilo o izvajanju akcijskih načrtov.

Predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve je predstavila Program Norveškega finančnega mehanizma in Program Finančnega mehanizma EGP, prek katerih Islandija, Lihtenštajn in Norveška prispevajo k zmanjševanju razlik v Evropi in krepitvi bilateralnih odnosov s 16 državami srednje in južne Evrope (zadnja se je pridružila Hrvaška). Projekti s področja enakosti spolov ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja se izvajajo v 11 državah, zanje je namenjenih dobrih 52 milijonov EUR.

Delegacija je imela priložnost obiskati tudi mesto Hamar v regiji Hedmark, kjer se nahaja eden od treh Centrov za enakost na Norveškem. Hedmark je tretja največja regija na Norveškem.

Na Centru za enakost je bil med drugim predstavljen projekt Enake občine, ki zajema program za enakost v lokalnih skupnostih in vključevanje vidika spolov v lokalne politike in ukrepe. Vidik spola tako vključujejo tudi v razvoj občin in načrtovanje. Delegacija je imela priložnost spoznati županjo Občine Løten, ki je bila leta 1997, ko je s 23 leti prvič nastopila županski mandat, najmlajša županja na Norveškem. Županja je povedala, da Norvežank ni težko spodbuditi za politično udejstvovanje, ampak jih je težje v politiki zadržati. Regija Hedmark ima 4 županje (22 %) in 12 podžupanj (54 %).

Med najpomembnejšimi storitvami za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja spada tudi široka mreža vrtcev ter centrov za starejše. Delegacija je obiskala norveški vrtec in Center za starejše občanke in občane v mestu Hamar. Vzgojiteljica v vrtcu je delegaciji predstavila projekt Dečki in deklice - vsi enaki, katerega prvi cilj je bilo ugotoviti, ali zaposleni v vrtcu dečke in deklice obravnavajo enako. Analiza je pokazala, da so zaposleni dečkom namenili dvakrat več časa kot deklicam, pri čemer se je največ časa namenilo predvsem popravi vedenja dečkov. Na podlagi te ugotovitve so v vrtcu sprejeli ukrepe, ki so omogočali bolj uravnoteženo porazdelitev časa zaposlenih med dečke in deklice (npr. razporeditev otrok za mizo glede na njihov karakter). V Centru za starejše so predstavili storitve za oskrbo in nego na domu, katerim namenijo največ finančnih sredstev. Na Norveškem namreč spodbujajo razvoj tovrstnih storitev, ki omogočajo starejšim, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, ob enem pa razbremenijo ostale družinske članice in člane. Občina Hamar ima 4 takšne centre, v katerih je na voljo skupno 258 postelj. Povprečno bivanje oskrbovank in oskrbovancev v tovrstnem centru traja 2 leti. Zanimiva je primerjava prebivalk in prebivalcev Slovenije in Norveške o pričakovanju zdravih let življenja ob rojstvu. Po podatkih iz zbirke Eurostat (leto 2012) je pričakovano zdravo obdobje Slovenk in Slovencev približno 55 let, Norvežank in Norvežanov pa približno 70 let.

 

.

Datum: 30. 9. - 4. 10. 2013

Delegacija: županje in župani, direktorice in direktorji občinskih uprav, predstavnica Skupnosti občin Slovenije, predstavnice MDDSZ

Glavni namen obiska je bil, da se delegacija seznani s področjem enakosti spolov na Norveškem, kjer so vprašanja enakosti žensk in moških že desetletja ena pomembnejših vprašanj razvoja. Občine, ki so se udeležile študijskega obiska, so se namreč zavezale, da bodo pripravile lastne akcijske načrte za enakost spolov.

 

Na norveškem Ministrstvu za otroke, enakost in socialno vključenost, ki je glavno telo za področje enakosti in nediskriminacije, so delegaciji predstavili način vključevanja enakosti med ženskami in moškimi v politike in ukrepe. Na Norveškem za to področje ni odgovorno zgolj resorno ministrstvo, ampak tudi ostala ministrstva, Varuhinja enakosti in nediskriminacije ter agencije na lokalnem in regionalnem nivoju. Norveška je letos posodobila štiri glavne zakone, ki urejajo to področje, ključen pa je Zakon o enakosti spolov. Ta - med drugim - zavezuje delodajalce, da morajo letno poročati o enakosti spolov v njihovih podjetjih, ter vse javne organizacije, združenja delodajalcev in delojemalcev, da zagotavljajo enakost žensk in moških. Na ministrstvu so posebej izpostavili pomen uravnotežene zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih podjetij - že leta 2003 pa so uzakonili kvote in tako gospodarske družbe zavezali, da imajo v upravah vsaj 40 % vsakega od spolov. Ta ukrep je izjemno pomemben, saj zdaj delodajalci kadrujejo na podlagi sposobnosti kandidatk oziroma kandidatov in ne dajejo več prednosti zgolj enemu spolu na podlagi stereotipnih predstav, kdo je lahko na menedžerskih položajih. Močno so poudarili tudi pomen visoke zaposlenosti žensk - ta je na Norveškem 16 % nad povprečjem držav članic OECD. Če bi se znižala na raven OECD, bi to pomenilo izgubo, ki je primerljiva z višino sredstev, ki jih pridobijo s črpanjem nafte.

 

Pri Varuhinji enakosti in nediskriminacije se je delegacija seznanila z delovanjem tega organa, predvsem na področju diskriminacije zaradi spola, nasilja nad ženskami, vloge moških pri enakosti spolov, predstavljena je bila tudi kampanja za višji delež žensk v lokalni politiki. Pri tej kampanji so izpostavili, da je bilo na eni strani potrebno prepričati ženske, da kandidirajo, na drugi strani pa volilno telo spodbuditi, da ne voli na podlagi stereotipnih predstav, da ženska ne sodi v politiko. Sočasno pa so delali tudi s političnimi strankami in jih pozvali, da kandidatne liste sestavijo po sistemu zadrge ter da ženske umestijo na prva mesta.

 

Norveška je v času študijskega obiska dobila novo, konservativno, vlado. Ta je v predvolilni kampanji napovedala, da bo znižala tako imenovano očetovsko kvoto, torej neprenosljivi del starševskega dopusta za očete, s 14 na 10 tednov. Temu so se uprli delodajalci, ker so v 20 letih, odkar imajo očetovsko kvoto pri starševskem dopustu, spoznali, da za izbor dobrega kadra potrebujejo možnost izbire tako med ženskami kot moškimi.

 

Sredstva iz prej omenjenih finančnih mehanizmov trenutno prejema 15 držav, v skupnem znesku 1,79 milijarde EUR (Slovenija 26,9 milijona). Cilj tega mehanizma je zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik ter krepitev sodelovanja med Norveško in državami prejemnicami. Projekti s področja enakosti spolov ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja potekajo v 11 od 15 držav, zanje je namenjenih dobrih 52 MIO EUR.

 

Poleg tega se je delegacija seznanila tudi s stanjem na področju enakosti spolov na Norveškem. Ob primerjavi podatkov s Slovenijo je bilo ugotovljeno, da sta obe državi nad povprečjem držav EU, vendar pa je področje enakosti spolov na Norveškem pomembna tema gospodarskega razvoja, saj se zelo trudijo udejanjati načelo, da se enakost obrestuje. Tako npr. zelo poudarjajo pomen mehanizmov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja za zaposlenost žensk (npr. fleksibilen delovni čas, storitve varstva otrok in skrbi za starejše), kar vse vpliva na višjo stopnjo rodnosti in posledično na vzdržen pokojninski sistem.

 

Na področju ženskega podjetništva je bil predstavljen sistem t.i. poslovnih vrtov, torej neke vrste podjetniških centrov, katerih cilj je'vzgoja posla'. Vzpostavljeni so v ruralnih okoljih, sodelujejo pa s podjetniškimi inkubatorji, univerzami in raziskovalnimi institucijami, posebej pa je pomembno sodelovanje med manjšimi podjetji, ki se med sabo povezujejo in so tako bolj konkurenčna v odnosu do večjih podjetij. Predstavljeni so bili tudi načini dela s podjetnicami, saj je tudi na Norveškem delež podjetnic v primerjavi s podjetniki, nižji.

 

V zadnjem delu študijskega obiska pa je bil poudarek na enakosti spolov v lokalnem razvoju in to na številnih področjih, od uravnotežene zastopanosti na različnih nivojih vodenja do dejavnosti regionalnih Centrov za enakost. Vlada je sprejela tudi akcijski načrt Enake občine, s katerim se je zavezala, da bo razvila poseben program za enakost v lokalnih skupnostih ter da bo vključevanje vidika spolov v lokalne politike in ukrepe še bolj uspešno. Vidik spola tako vključujejo tudi v razvoj občin in načrtovanje. Center je npr. pod drobnogled vzel številne storitve na področju zdravja, vrtcev, skrajšanega delovnega časa in načrtovanja. Skupna ugotovitev je bila, da samo z natančnimi, po spolu ločenimi podatki, pridobimo vpogled v dejansko stanje in šele tako lahko načrtujemo storitve, ki so zares prilagojene potrebam žensk in potrebam moških. Zelo so poudarili prednosti sodobnega pristopa k enakosti: ko se začnemo spraševati, zakaj delamo stvari na način, na kakršnega jih delamo, temu sledi razmišljanje izven standardnih okvirjev in inovacije ter novi pristopi oziroma prakse, ki izboljšajo storitve za prebivalstvo.

Nekaj uporabnih povezav (v angleščini):