Skoči na vsebino

MEDNARODNA KONFERENCA ŽENSKE 20 LET PO PEKINGU

 

Kongresni center Brdo pri Kranju, 13. in 14. novembra 2014

 

Leta 2015 mineva 20 let od sprejema Pekinške deklaracije in Pekinških izhodišč za ukrepanje na 4. svetovni konferenci žensk ZN v Pekingu 1995. leta. Vsakih pet let se na nacionalni ravni, v regiji in globalno preverja, kako se uresničujejo Pekinška izhodišča za ukrepanje.

 

Slovenija se je kot podpisnica zavezala k uresničevanju zastavljenih ukrepov za doseganje večje enakosti žensk in moških. Enakost spolov je eden od gradnikov pravične družbe. Ob dvajseti obletnici zadnje svetovne konference žensk je čas, da se ozremo nazaj, pregledamo opravljeno in oblikujemo naš pogled naprej.

 

Na konferenci Ženske 20 let po Pekingu bomo razpravljale o tem, kaj je bilo storjenega in uresničenega na tem področju v Sloveniji, kakšen je položaj žensk danes v primerjavi z letom 1995 na nekaterih ključnih področjih Pekinških izhodišč za ukrepanje. Osvetlile bomo ključne dogodke, politike, zakonodajne spremembe, ki so vplivali na položaj žensk v Sloveniji ter na politiko enakosti spolov, in pokazale na področja, kjer je bilo storjenega največ, pa tudi na to, kje ni vidnejšega napredka.

 

Ali lahko govorimo predvsem o spremembah na bolje, o večji enakosti spolov ali predvsem o slabšanju razmer in družbenih, političnih in ekonomskih okoliščinah, ki vodijo v slabšanje položaja žensk in povečevanje neenakosti v Sloveniji? Naš pogled je usmerjen naprej, zato bomo glede na te ugotovitve oblikovale dokument s konkretnimi zahtevami.

 

Dogodek organizirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (organizacijski del) ter Ženski lobi Slovenije (vsebinski del), in sicer v okviru bilateralnega sodelovanja Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma 2009 - 2014.

 

 

 

 

 

 

Utrinek z razprave (foto: Ženski lobi Slovenije)

 

 

 

Četrtek, 13. 11. 2014

 

 

8.30 – 9.00

 

Registracija

9.00 - 9.30

POZDRAVNI IN UVODNI NAGOVORI

 

 

9.30 – 11.15 

Panel 1: Ženske v Sloveniji med zakonom in prakso

Dvajset let mineva od sprejema političnih dokumentov na Četrti svetovni konferenci Združenih narodov o ženskah l. 1995 v Pekingu. Slovenija se je kot podpisnica zavezala k uresničevanju zastavljenih ukrepov za večjo enakost žensk in moških in za uveljavljanje Konvencije ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Kot članica Evropske unije je zavezana tudi k spoštovanju in uveljavljanju ene temeljnih vrednot v EU - enakosti žensk in moških.

  • Kaj je bilo storjenega in uresničenega v Sloveniji na področju enakosti spolov? Kakšna je bila prehojena pot in kakšen je danes položaj žensk v primerjavi z letom 1995 v zakonodaji, mehanizmih uveljavljanja politike, na posameznih področjih?
  • Kakšen je razkorak med sprejeto zakonodajo in njeno izvedbo in kako se to kaže v praksi?
  • Ali lahko govorimo o večji enakosti spolov, na katerih področjih? In katera so področja, kjer ni bilo vidnejšega napredka?

Govorke:

11.15 – 11.45

Odmor

11.45– 13.30

Panel 2: Ženske v Evropi

 

Pekinška izhodišča za ukrepanje so temeljni mednarodni instrument na svetu za udejanjanje pravic žensk in njihovo opolnomočenje in ki obvezuje tudi evropske države. Obsegajo ukrepe na 12 področjih. V Evropski uniji se redno spremlja izvajanje izhodišč. Finančna in gospodarska kriza v Evropi je povzročila v zadnjem času sprejem ukrepov, ki slabšajo položaj žensk, včasih pa je njihov sprejem motiviran s tradicijo, vero ali kulturo.

  • Kakšna je ocena enakosti žensk in moških v Evropi oziroma v posameznih državah (Hrvaška, Islandija, Norveška, Lihtenštajn)? Se je položaj žensk izboljšal, na katerih področjih?
  • Kakšen je bil razvoj v posameznih državah? Kakšne ovire so se pojavile, kako so bile premagane? 
  • Kaj je tisto, kar ženskam onemogoča uveljavljanje in še vedno predstavlja oviro za doseganje večje enakosti z moškimi?

Govorke:

 

13.30 – 14.30

Kosilo

14.30 – 15.30

Panel 3: Izzivi za prihodnost

Leto 2015 predstavlja pomembno leto globalne solidarnosti za pravice žensk; sprejet bo novi razvojni program na podlagi dopolnjenih Milenijskih razvojnih ciljev. Slovenija je del tega svetovnega procesa in znotraj Evropske unije. Ena od temeljnih vrednot Evropske unije je enakost žensk in moških. Za njeno udejanjanje se sprejema zakonodaja in politike. V tem kontekstu je pomembno sodelovanje žensk, ženskih organizacij, organizacij civilne družbe in oblikovanje njihovih pogledov in stališč na prihodnost.

  • Ali sprejeta zakonodaja s področja enakosti spolov zagotavlja doseganje večje enakosti žensk in moških v Sloveniji?
  • Kakšen je vpliv sprejete zakonodaje in politik EU na slovensko stvarnost in kakšen je naš prispevek k njenemu oblikovanju?
  • Kakšne politike in kakšni ukrepi so potrebni za spreminjanje stanja?
  • Kako doseči večjo vpetost in upoštevanje dejanske enakosti žensk in moških na lokalni ravni, v državi in tudi v družini?

Govorke:

  • dr. Barbara Rajgelj, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
  • dr. Svetlana Slapšak, brezposelna
  • dr. Jasna Podreka, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

15.30 – 17.00

Delavnice (vzporedno)

Tema 1:

Ženske in odločanje

Za razvoj demokracije in demokratičnega državljanstva je sodelovanje žensk, njihovo opolnomočenje in izboljšanje njihovega socialnega, ekonomskega in političnega položaja bistveno.

  • Kakšen je bil razvoj zakonodaje glede političnega odločanja in sodelovanja žensk in kakšen je njen učinek?
  • Ali imajo ženske v lokalni politiki enake možnosti kot moški?
  • Kaj je treba storiti za boljše uveljavljanje žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu - sprememba zakonodaje, spodbujevalni ukrepi ali kaj drugega?

Govorke:

  • dr. Milica Antić Gaber, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 
  • Angela Murko Pleš, Ženski lobi Slovenije 
  • Sonja Šmuc, Združenje Manager

Tema 2:

Ženske in ekonomski položaj

Pekinška izhodišča za ukrepanje zahtevajo od vlade velike napore za spodbujanje ekonomske neodvisnosti žensk. Možnost lastnega preživljanja je pri tem ključna. Ženske imajo manj priložnosti kot moški, njihova ekonomska neodvisnost je nižja. Nižja stopnja zaposlenosti, višja stopnja brezposelnosti, večji delež zaposlenih žensk sodi v spodnjo polovico povprečnega zaslužka, moški v večini v zgornjo polovico, pogosteje v negotovih oblikah dela, številčno najbolj odsotne zaradi materinstva, na starost večinsko nižje pokojnine.

  •  Ali je prišlo od leta 1995 do danes do sprememb na boljše in katere so?
  •  Kje so možnosti za ženske za izboljšanje njihovega ekonomskega položaja?
  •  Ali obstajajo ukrepi za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih žensk?

Govorke in govorec:

  • mag. Andreja Poje, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
  •  Marta Turk, Zavod Meta
  •  mag. Maja Kovač, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani in dr. Miha Marič, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru

Tema 3:

Ženske v zasebnem življenju

Na področju zasebnega življenja so se v zadnjih dvajsetih letih zgodile številne spremembe; spremembe družinskega življenja, družinskih oblik, spreminjanja spolnih vlog in vzorcev.

  • Ali je sedanja opredelitev družine zadostna, kaj jo določa in kaj so njene vloge?
  • Ali so te spremembe šle v smeri večje enakosti med spoloma ali je možno pritrditi vse glasnejši tezo o redomestifikaciji žensk?

Ženske v Sloveniji so preobremenjene s skrbstvenim neplačanim delom v zasebnem življenju. V Sloveniji naraščajo potrebe po plačanem skrbstvenem delu v zasebni sferi, zlasti v obliki nege za ostarele, varstva za otroke, gospodinjske pomoči. Skrbstveno neplačano in plačano delo, ki poteka v družinah/zasebni sferi odpira mnoga vprašanja glede enakosti. Varčevalni ukrepi na področju družbene blaginje pomenijo dodaten pritisk na družine, kjer ženske opravljajo večino neplačanega dela. Neplačano delo v Sloveniji predstavlja skoraj 40% BDP.

  • Kakšne spremembe so potrebne?

Govorke:

  • dr. Tanja Rener, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani 
  • dr. Ana Marija Sobočan, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani 
  • dr. Majda Hrženjak, Mirovni inštitut

17.00

ZAKLJUČEK PRVEGA DNE

 

 

 

Petek, 14. 11. 2014

 

 

Utrinek z delavnic (foto: Ženski lobi Slovenije)

 

09.00 – 10.30

  

Delavnice (vzporedno)

Tema 4:

Nasilje nad ženskami

Fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, spolno nadlegovanje, posilstvo, zalezovanje, grožnje, prisilne poroke, pornografija, prostitucija, trgovina z ženskami in umori so razširjena kriminalna dejanja storjena ženskam in deklicam. Nasilje nad ženskami je stvar človekovih pravic, enakosti spolov. Je odgovornost in ogledalo demokratične družbe.

  • Kako se Slovenija spopada z nasiljem nad ženskami?

Govorki:

  • Špela Veselič, Društvo SOS telefon
  • Katjuša Popović, Društvo Ključ

Tema 5:

Spolne in

reproduktivne

pravice žensk

S spolnim in reproduktivnim zdravjem se zagotavljajo predvsem večja kakovost življenja in boljši medosebni odnosi, ne le svetovanje in zdravljenje bolezni povezane z rojevanjem in spolnostjo.

  • Kako se te pravice žensk uveljavljajo v Sloveniji? Ali so ogrožene?
  • Kaj pomenijo varčevalni ukrepi v zdravstvenem sistemu za ženske in njihove pravice?
  • Duševno zdravje je sestavni del zdravja in pogoj za dolgo in zdravo življenje. Kakšno je duševno zdravje žensk s perspektive spola in družbene vloge spolov?

Govorke:

  • dr. Dunja Obersnel Kveder, Ženski lobi Slovenije
  • Barbara Mihevc Ponikvar, Nacionalni inštitut za javno zdravje
  • dr. Mojca Urek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani

Tema 6:

Revščina

Vsak ima pravico do dostojnega življenja, nikomur se ne sme odreči pravica do ustreznega bivališča, hrane, vode in sanitarij ter do izobraževanja in zdravstvene oskrbe. Revščina v Sloveniji narašča, tudi zaradi restriktivnega dostopa do socialnih pravic in kot posledica varčevalnih ukrepov.

  • Kaj se je spremenilo, da je vse več revnih, in da je revščina žensk, še posebej mater samohranilk in starejših žensk, ki živijo same, tako visoka?
  •  Kako se spopadamo z revščino romskih žensk, migrantk, brezdomk?
  • Kaj je potrebno storiti, da bo revščine manj?

Govorke:

10.30 – 11.30

Povzetek razprav z delavnic

11.30 – 12.00

Odmor

12.00 – 13.00

Ženski manifest 2014 - odločitev za prihodnost

Pekinška izhodišča za ukrepanje ostajajo politični izziv za državo za doseganje večje enakosti žensk in moških v Sloveniji in s tem realizacije danih političnih zavez in mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela. Obstaja kar nekaj področij, kjer je potrebno odpravljati ovire, ki ženskam stojijo na poti. Prav tako pa je treba biti pozoren, da se že dosežen nivo enakosti žensk ne zniža ali znižuje. Predpogoj je, da vlada uveljavi že sprejete obveze in pokaže, kako se loteva izzivov politike enakosti spolov. V dokumentu, poimenovanem Ženski manifest 2014, želimo oblikovati zahteve in predloge namenjene vladi in politikom, sodelujočim v bodoči politiki enakosti spolov. Prav tako pa želimo, da postane Ženski manifest 2014 osrednji dokument in podlaga za skupno delovanje v kolektivnem boju za pravice žensk in družbene enakosti žensk in moških. Ženski manifest 2014 bi naj bil tudi podlaga za naše sodelovanje pri oblikovanju in uveljavljanju zahtev žensk kot del evropskega in svetovnega gibanja pri oblikovanju in revidiranju Milenijskih razvojnih ciljev ZN v programu po letu 2015.

13.00 – 13.30

  

ZAKLJUČEK KONFERENCE

  • Martina Vuk, državna sekretarka MDDSZ
  • Metka Roksandić, predsednica društva Ženski lobi Slovenije

 

13.30

 

KOSILO

 

 

 

Zaključek konference (foto: Ženski lobi Slovenije)