Skoči na vsebino

VIDIK SPOLA PRI OSKRBI IN INTEGRACIJI MIGRANTOV

 

19. junija 2017 smo organizirali mednarodni posvet Vidik spola pri oskrbi in integraciji migrantov. Posvet je financiral bilateralni sklad Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009 - 2014. 

 

 

Namen posveta je bila predstavitev primerov dobrih praks s področja migracij in enakosti spolov ter izmenjava izkušenj pri delu z migrantskimi moškimi. Posvet, na katerega smo povabili strokovnjake in strokovnjakinje iz Slovenije, Norveške in Italije, je bil namenjen oblikovalkam in oblikovalcem politik, nevladnim organizacijam, socialnim delavkam in delavcem, medijem ter vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z migrantsko problematiko oziroma jih tema osebno zanima.

 

      

 

Dogodek je potekal v dveh delih. V prvem delu so gostje iz tujine predstavili predvsem dobre prakse pri delu z migrantskimi moškimi iz Norveške in Italije, v drugem delu pa je bil poudarek na slovenskih izkušnjah. Kot je uvodoma poudarila vodja Sektorja za enake možnosti, Maruša Gortnar, mora pristop, ki vključuje vidik spolov, upoštevati potrebe in koristi obojih, žensk in moških. Zanemarjanje tega vidika pomeni namreč nerazumevanje različnih vlog spolov, ki jih imajo moški in ženske že v državi izvora, posledica tega nerazumevanja pa je, da so ukrepi, ki jih države sprejemajo, neobčutljivi za spol in posledično manj učinkoviti.   

 

Predstavitev dobrih praks in izkušenj Norveške in Italije

 

 

Linda Hagen, razvojna vodja zasebne družbe Hero Kompetanse z Norveške, je predstavila pristope, ki jih uporabljajo pri učenju migrantov in delu z njimi. Organizacija Hero nudi storitve za begunce in migrante v Nordijskih državah. Med storitve spadajo sprejemni centri, prevajalske storitve, vrtci ter izobraževanje. Migrante izobražujejo predvsem o redu, nenapisanih pravilih in posledicah v primeru neupoštevanja družbenih pravil ter norm, vključno z normami, ki se nanašajo na enakost spolov.

Hedda Hakvåg, predstavnica norveške nevladne organizacije Reform - Resource centre for men, je poudarila, da je pomembno vključiti vidik spola v migrantsko politiko. Kljub temu, da je večina novih migrantov v Oslu predvsem moških, se srečujejo s problemom pomanjkanja aktivnosti in storitev, ki bi bile namenjene izključno njim in bi se ukvarjale z njihovimi specifičnimi potrebami. Nevladna organizacija Reform, ki je bila vzpostavljena leta 2002 kot državni informacijske center za moške in dečke, je izvajala tri različne projekte s področja migrantskih moških, in sicer: The Art of Being a Minority Man, Minority Fatherhood in Norway's Health System in How are you, man?

Blaise Nkfunkoh Ndamnsah je kulturni mediator v centru za begunce Cara in predstavnik organizacije ANOLF (National Association beyond the Borders), prostovoljnega združenja migrantov, pripadnikov različnih etničnih skupin, katere namen je spodbujanje prijateljstva in bratstva med migranti v duhu italijanske ustave. Izpostavil je predvsem področje nasilja, za katerega ugotavlja, da ni statistično značilnih razlik med lokalnimi moškimi in migranti: med vsemi moškimi obstajajo tako povzročitelji kot tudi žrtve nasilja, v migrantski skupnosti pa je pogosteje mogoče najti povod za nasilje v kulturnih in/ali verskih razlogih.

 

Predstavitev dobrih praks in izkušenj Slovenije

  • Suzana Tkavc, Generalštab slovenske vojske
  • Ana Jereb, Mednarodna organizacija za migracije
  • Reza Shadani, Nacionalni inštitut za javno zdravje
  • Ognjen Radivojević. Slovenska Filantropija

 

 

Suzana Tkavc, svetovalka za vidik spola v Generalštabu Slovenske vojske, je predstavila Noto za ravnanje pripadnikov Slovenske vojske pri obravnavi beguncev, ki vključuje vidik spola v naloge Slovenske vojske v zvezi z reševanjem begunske problematike v Sloveniji, ter nekatere lastne izkušnje na terenu. Poudarila je, da so pripadniki SV, ki so angažirani na nalogah v zvezi z reševanjem begunske problematike v Republiki Sloveniji, dolžni pri svojem delu in ravnanju upoštevati določbe Resolucije VS ZN 1325, pri čemer so posebej opozorjeni na vključevanje vidika spola v izogib izrednim dogodkom in zaščiti lastnih sil: kolikor je le mogoče morajo upoštevati družbeno pogojene odnose med moškimi in ženskami, izhajajoč iz kulturnega okolja (in religij), iz katerega prihajajo begunci (Sirija, Afganistan, Eritreja, Libija, Etiopija, Somalija, Irak ...).

Ana Jereb, psihologinja in predstavnica Mednarodne organizacije za migracije, je izpostavila, da je bil zadnji migrantski val izredna situacija v Sloveniji. V tistem obdobju je bil položaj moških zelo specifičen in bistveno drugačen od današnjega. Moški so iskali osnovne informacije, predvsem kako priti do želene destinacije in kako zaščititi svojo družino. Njihov položaj in potrebe so se v vmesnem času spremenile. Moški se obračajo predvsem po dodatno pomoč, iščejo informacije, kako do zaposlitve in podobno.

Reza Shadani, kulturni mediator in predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je poudaril, da je pridobitev zaupanja migrantov najtežja naloga kulturnega mediatorja in dodal, da se migranti soočajo s kulturnim šokom ob vstopu v novo državo. Prisoten je strah glede varnosti, družine, zdravja ter položaja in statusa, ki so ga imeli v matični državi. Dokler si ne uredijo statusa, se ne učijo slovenskega jezika, kar je še dodatna ovira pri vključevanju v družbo.

Ognjen Radivojević, aktivni član Društva Slovenska Filantropija in izvajalec Orientacijskega programa za osebe, priseljene na podlagi letne kvote, katerega namen je opolnomočenje ljudi s podajanjem praktičnih informacij, učenjem jezika in podobno. Razlog, zakaj migranti v veliki meri ne želijo ostati v Sloveniji, vidi predvsem v tem, da nimajo socialnih mrež, kot jih imajo na primer v Franciji, saj je pomen družine in sorodnikov v njihovi kulturi še posebej velik.


Posvet se je zaključil z ugotovitvijo, da je izmenjava izkušenj med različnimi državami in ljudmi, ki prihajajo iz različnih sfer, predvsem iz mednarodnih in nevladnih organizacij, izredno dobrodošla, nujno potrebna ter v veliko pomoč pri oblikovanju ustrezne migrantske politike.