Skoči na vsebino

AKTIVNI.VSI = PRIDOBIMO.VSI

                          

                                                                  Projekt sofinancira EU

                                                                                                                                                                                                                                        

 

Ob zaključku projekta Aktivni.Vsi smo 5. in 6. decembra 2017 na Brdu pri Kranju organizirali mednarodno zaključno konferenco. Na njej smo:

  • predstavljali dobre prakse nekaterih drugih držav na področju usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, naslavljanja spolnih stereotipov in spodbujanja dejavnega očetovstva,

  • pregledali nekatere rezultate in izkušnje projekta Aktivni.Vsi,

  • predstavili nekatere ključne dejavnosti predloga Resolucije o družinski politiki,

  • preverili, kaj lokalne skupnosti že počnejo in kaj lahko še storijo, da naslovijo skrbstvene potrebe prebivalstva,

  • predstavili nekaj primerov dobrih praks na področju skrbi za starejše ter kritično pogledali, kje so potrebne spremembe sistema,

  • govorili o prednostih, ki jih otrokom, družini, družbi ter delodajalcem prinaša spodbujanje dejavnega očetovstva,

  • pogledali, kako se da na inovativne in ustvarjalne načine naslavljati spolne stereotipe ter

  • prisluhnili osnovnošolkam in osnovnošolcem, kakšne argumente za in proti tradicionalni delitvi dela v družini so uspeli najti.

   

 

 

PROGRAM, 5. 12. 2017

PROGRAM, 6. 12. 2017

 

Pozdravna nagovora

 

          Martina Vuk, državna sekretarka MDDSZ

          Marjan Šarec, župan občine Kamnik

 

V pozdravnem nagovoru je državna sekretarka Martina Vuk poudarila, da se Slovenija po globalnem indeksu za ženske, mir in varnost umešča na visoko četrto mesto na svetu, po globalnem indeksu Svetovnega gospodarskega foruma na sedmo mesto na svetu, po indeksu Evropskega inštituta za enakost spolov pa na deseto mesto v EU. K temu veliko prispevajo dobri pogoji za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v Sloveniji, predvsem dostopno in kakovostno otroško varstvo, dobra ureditev jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v šolah, urejena šolska prehrana, zgleden starševski dopust in sistem za nego bolnega otroka ter druge podporne storitve in ukrepi. Kljub visokemu mestu, ki ga zaseda Slovenija glede enakosti spolov na vseh mednarodnih in evropskih lestvicah, pa so še vedno področja, kjer stopicamo na mestu. Tako se v zadnjih desetih letih skoraj ni spremenilo razmerje med moškimi in ženskami glede skrbi za bolne otroke, delitve starševskega dopusta in porabe časa v zvezi z gospodinjskim in drugim neplačanim skrbstvenim delom. Kar se tega tiče, še ugotavlja državna sekretarka Martina Vuk, nismo niti blizu enakosti! Po njenem mnenju je to pravzaprav glavna stopnica, ki jo moramo še prestopiti na poti do večje enakosti spolov, toda zaradi globoko zakoreninjenih predsodkov in stereotipov tega koraka ne bo lahko narediti. Podobno je razmišljal župan občine Kamnik, Marjan Šarec, ki je izpostavil, da smo po miselnosti v Sloveniji precej tradicionalna družba. Dodal je še, da je potrebno preiti od miselnosti, da je nekaj žensko opravilo in nekaj moško, in začeti na ljudi gledati po njihovih sposobnostih in delu.

 

 

Uporabne povezave:

 

Tuje dobre prakse

                             

 

 

 

  

 

   

 

Stališče državne sekretarke in župana potrjujejo tudi novejše evropske raziskave o razlikah med moškimi in ženskami glede plačanega in neplačanega dela, ki so bile predstavljene s strani Eurofounda. V vseh evropskih državah ženske opravijo več neplačanega dela, to je gospodinjskega dela in skrbi za druge, medtem ko moški opravijo več plačanega dela. Slovenija je na tem področju med tistimi državami, kjer obstaja največja vrzel oziroma razlika med spoloma. Ženske opravijo bistveno več ur neplačanega dela od moških, na primer 11 ur več gospodinjskega dela na teden od moških, oboji pa v primerjavi z drugimi državami nasploh veliko delamo doma. Usklajevanje poklicnega in družinskega oziroma zasebnega življenja je v centru pozornosti politike EU. Evropske države spodbujajo večjo delitev skrbi za otroke na različne načine. V prvi vrsti je potrebna dobra zakonodaja, ki mora biti naravnana tako, da spodbuja očete k izrabi očetovskega dopusta kot individualne in neprenosljive pravice, obenem pa spodbuja tudi večjo delitev starševskega dopusta, po možnosti v obliki posebnih spodbud. Pomembno je tudi, da država to politiko podpira z visokim nadomestilom za materinski, starševski in očetovski dopust in da obstajajo strategije, ki staršev omogočajo vrnitev na delovno mesto. Medtem ko skuša Finska narediti očete "bolj vidne" tako, da je spodbujanje dejavnega očetovstva vseskozi v centru njihove družinske politike, pa je zanimiv pristop ubrala Avstrija, ki je v svojo zakonodajo uvedla finančne spodbude oziroma t.i. bonus za starše, ki si enakovredno delijo starševski dopust.

 

Uporabne povezave:

 

Aktivni.Vsi - od lokalne skupnosti do države

                          

                                                             

  • Marija Dobnikar, CSD Kamnik
  • Tina Trček, Občina Kamnik
  • Simona Rajšp, MDDSZ
  • Maruša Gortnar, MDDSZ

 

 

  

 

Za uspešno usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je potreben tako dogovor v družinski skupnosti kot ustrezna infrastruktura na lokalni in državni ravni. V Sloveniji smo pred kratkim kot država naredili še nekaj korakov naprej v smeri spodbujanja večje delitve skrbi za otroka med oba starša, in sicer v obliki dodatnih petih dni plačanega očetovskega dopusta, ki se bodo uveljavili s 1. 1. 2018 in ga bodo očetje lahko koristili v skupnem trajanju 30 dni. V pripravi je tudi nova resolucija o družinski politiki, ki bo upoštevala novo družbeno realnost, namreč da se v Sloveniji kljub vsemu vse več očetov vključuje v nego in vzgojo otrok. Kljub temu pa v praksi delitev skrbstvenega in gospodinjskega dela še vedno ni enakomerna - ženske so s temi obveznostmi mnogo bolj obremenjene, kar predstavlja poleg tveganja za izgorelost tudi oviro za njihov karierni razvoj. Po drugi strani pa si sodobni očetje želijo dejavno izvrševati to svojo nalogo, a pri tem naletijo na številne ovire, zlasti v svojih delovnih okoljih.

 

Uporabne povezave:

 

Spodbujanje dobrih praks - od skrbi za otroke do skrbi za starejše

 

  • Marjana Kamnik, Koroški dom starostnikov
  • Darko Kranjc, Večgeneracijski center Pomurje
  • Majda Hrženjak, Mirovni inštitut
  • Petra Cerinšek, Zveza društev za socialno gerontologijo

 

 

 

Skrbstveno delo pa se ne konča pri otrocih, ampak vse več populacije skrbi tudi za starejše ter osebe z oviranostmi. Večanje deleža starejše populacije kliče po večjem angažmaju države in lokalnih skupnosti ter različnih akterjev, ki delujejo na tem področju v prihodnje. Nekateri medgeneracijski centri, npr. na Koroškem, v Pomurju, s svojimi inovacijami in projekti predstavljajo zgled dobre prakse. Te inovacije temeljijo na medgeneracijskem sodelovanju in povezovanju ter skozi to izboljšujejo kakovost življenja starejših oziroma ljudi v tretjem življenjskem obdobju, z namenom povečevanja njihove socialne vključenosti, krepitve samoaktivacije, dobrega psihofizičnega počutja ... V Sloveniji letos obeležujemo že trideseto obletnico delovanja prvih skupin za samopomoč starejših. Na starost je pomembno misliti že v aktivni dobi, zato so pomembni tudi programi aktivne priprave na starost, inovativen sistem kreditnih točk itd. V tovrstne projekte za starejše je vključenih več žensk kot moških (običajno več kot dve tretjini), vendar se v zadnjem času delež moških uporabnikov povečuje. Ženske pa niso samo pogostejše uporabnice tovrstnih storitev, ampak v primerjavi z moškimi bolj pogosto tudi primarne skrbnice starejših. To dolgoročno nesorazmerno poslabšuje ekonomski in socialni položaj žensk, ki skrbijo za starejše, zaradi česar kaj kmalu tudi same postanejo potrebne pomoči. Veliko kritičnih besed je bilo izrečenih tudi na račun predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki po eni strani skrb za stare oži na medicinsko oskrbo, po drugi strani pa predstavlja resno nevarnost, da bo skrb za stare na ramenih žensk.

 

Uporabne povezave:

  

Dokumentarni film Aktivirani očka

 

Dokumentarni film Aktivirani očka

 

Film skozi niz razmišljanj moških in žensk različnih generacij ter stroke predstavi vidik starševstva in dejavnega vključevanja očetov v skrb za otroke, pa tudi psihološki vidik prednosti dejavnega očetovstva. Poleg tega si gledalke in gledalci lahko ogledajo, kako znani slovenski očetje usklajujejo družinske in službene obveznosti in se zabavajo ob iskrenih in neposrednih odgovorih osnovnošolskih otrok, ki brez zadržkov povedo, kako dejavni so pravzaprav njihovi očetje ter kakšna je delitev dela v njihovi družini. 

Dejavno očetovstvo - pridobimo vsi

 

  • Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Rok Ščuka, RTV SLO
  • Žiga Planinec, koordinator projekta ODA - Policija
  • Mojca Frelih, Mirovni inštitut 

 

 

 

Največjo oviro za napredek na področju bolj enakovredne delitve skrbstvenega in gospodinjskega dela med obema spoloma predstavljajo spolni stereotipi. Po raziskavi SJM kar 35 odstotkov mladih meni, da bi morala mati in oče starševski dopust razdeliti popolnoma enakovredno, kar vzbuja upanje, da so patriarhalni vzorci preteklost. Raziskave so tudi pokazale, da moški želijo biti dejavni očetje in da bi kar dobra tretjina moških izrabila več starševskega dopusta, kot ga je, če bi jim le delo to dopuščalo.

Toda praksa pokaže, da se to, kar si moški na deklarativni ravni želijo, žal (še) ne dogaja, zlasti ni opaziti nobenih "revolucionarnih" premikov. Večina očetov - več kot polovica - namreč nikoli ni bila sama z otrokom do prvega leta starosti otroka. Tudi kadar bi želeli svojo pravico izkoristiti, pogosto naletijo na ovire. Raziskave so pokazale, da delodajalci pogosto vidijo moške kot tiste, ki se ne ukvarjajo s skrbstvenim delom, zato pri njih nimajo dovolj spodbudnega okolja in razumevanja. Pod drugi strani pa včasih tudi matere, neredko zaradi občutkov krivde, ki jih nalaga družba, pri izrabi starševskega dopusta želijo ohraniti "svojo kvoto", s tem pa očetje nimajo občutka varnosti in prostora, ki bi jih spodbudil k izrabi dela starševskega dopusta.

Spodbujanje dejavnega očetovstva je vsekakor nuja, če želimo pridobiti vsi, so se strinjali vsi udeleženi na okrogli mizi, namenjeni tej temi. Je pozitivno za otroka, za njegov razvoj - raziskave so pokazale, da močna vpletenost očeta skozi celotno obdobje veliko prispeva k učnemu uspehu. Tudi očetje pridobijo zelo veliko, če se ukvarjajo z otroki, saj jim to mogoči navezavo pristnega stika v najzgodnejšem obdobju, kar je pomembno za razvoj dobrega odnosa in vzpostavitev sproščene komunikacije z otrokom. In pridobijo ženske, saj ni celotna skrb na njih, kar povzroča stres in nezadovoljstvo. In nenazadnje, v sodobnih družinah je dejaven oče nujna postavka, na kateri se gradi dober partnerski odnos.

 

Uporabne povezave:

 

 

Spolni stereotipi - drugačni pristopi

 

 

  • Aljoša Bagola, Pristop
  • Maruša Ivančič in Neža Kozak, Mundilfari - zavod za kulturne in umetniške dejavnosti
  • Lea Zbičajnik, OŠ Toma Brejca Kamnik
  • Miha Cirman, CodeBrainer
  • Tanja Rudolf, DrogArt

 

 

 

Boj s stereotipi je tek na dolge proge, rezultati so vidni šele na dolgi rok in zelo hitro lahko napredek tudi izgubimo. Vzgojne in izobraževalne institucije imajo pri naslavljanju in odpravljanju stereotipov o pričakovani vlogi deklic in dečkov, žensk in moških, zelo pomembno vlogo. Poleg staršev, seveda. Vzgojno-izobraževalni sistem seveda lahko naredi veliko, vendar pa je njegov domet omejen, če otrok doma vsak dan opazuje starše v stereotipnih spolnih vlogah. Na OŠ Toma Brejca Kamnik je bil v okvoru projekta Aktivni.Vsi pripravljen tako imenovani netradicionalni dan, ko so fizičarka, računalničarka in izvajalke delavnic s kockami izvajale fizikalne poizkuse, otroke učile osnov programiranja in osnov robotike. Izvajalke so bile torej ženske v za njihov spol netipičnih dejavnostih. Učiteljice in učitelji k udeležbi na delavnicah spodbujali zlasti deklice. Rezultat je bil, da je bila na dogodku večina prisotnih ženskega spola. Žal pa se premiki v tako imenovanih poklicih prihodnosti (informatika, računalništvo) še niso zgodili – tam je žensk komaj za vzorec, čeprav jih IT podjetja želijo v svojih vrstah. Produkti, pri katerih sodelujejo tako ženske kot moški, so namreč boljši, bolj celoviti, saj naslavljajo potrebe tako uporabnic kot uporabnikov. Mediji so pogosto tisti, ki spolne stereotipe (re)producirajo, vendar pa je veliko odgovornosti za to tudi na strani naročnikov oglasov, ki ne pristajajo na drugačno, nestereotipno, prikazovanje žensk in moških. Da je takšno oglaševanje možno, je s številnimi kampanjami pokazalo komunikacijsko podjetje Pristop. Na letošnjem razpisu MDDSZ za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij s področja enakih možnosti žensk in moških sta bila izbrana kar dva projekta, ki sta spolne stereotipe naslavljala nestereotipno – projekt združenja DrogArt Moške zadeve in projekt zavoda Munduilfari Kdaj, če ne zdaj? Prvi projekt je opozarjal na to, da sta čiščenje in pranje tudi moški zadevi, drugi projekt pa je s pesniško zbirko na odrasle opozarjal na trdovratnost in zakoreninjenost predstav o tradicionalni ženskosti in moškosti.

 

Uporabne povezave:

 

Pro et Contra: tradicionalna delitev dela v družini

 

 

 

  • Učenke in učenci OŠ Toma Brejca Kamnik

 

 

  

 

Na konferenci so imeli mladi pomembno vlogo - za zaključek so učenke in učenci OŠ Toma Brejca pod mentorstvom učitelja Andreja Matjana predstavili argumente za in proti enakovredni delitvi dela med ženskami in moškimi. Ugotovili so, da je družinsko življenje lepše in da so obveznosti opravljene hitreje, če za delo poprimemo vsi.