Skoči na vsebino

NESTEREOTIPNO O STEREOTIPIH

 Mednarodna konferenca z delavnicami za zaposlene v vzgoji in izobraževanju 

 

 

Sektor za enake možnosti pri MDDSZ je 19. in 20. oktobra 2018 na Brdu pri Kranju organiziral mednarodno konferenco Nestereotipno o stereotipih. Prvi dan je bil namenjen osvetlitvi spolnih sterotipov z različnih teoretičnih in praktičnih vidikov, drugi dan pa delavnicam za učiteljice in učitelje od 1. do vključno 4. razreda. Konferenca je bila obenem tudi uvodni dogodek projekta Evropa v šoli, ki v šolskem letu 2018/19 naslavlja vprašanje spolnih stereotipov in enakosti žensk in moških.

 

          

  • Delavnice (20. 10. 2018)
    • Urška Fekonja, Filozofska fakulteta
    • Lea Zbičajnik, OŠ Toma Brejca Kamnik
    • Andrej Matjan, OŠ Toma Brejca Kamnik
    • Nina Jelen, OŠ Ivana Skvarče, Podružnična šola Podkum
    • Sonja Robnik, Ministrtsvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 

    

 

 

Pomembno vlogo pri odpravljanju spolnih stereotipov imajo šolski sistem, starši, pa tudi mediji. Uvodoma je Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Nataša Adlešič Barba, predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve, predstavili projekte in raziskave, ki se ukvarjajo ravno z mladimi in izobraževanjem.

 

Eden takih projektov je projekt Odklikni, ki ga sofinancira EU in se ukvarja s spletnim nasiljem in nadlegovanjem nad ženskami in dekleti. Kot je pokazala raziskava med učenkami in učenci zadnje triade osnovnih šol in srednješolsko populacijo, ki je bila opravljena v okviru tega projekta, so spolni stereotipi na spletu še kako živi. Velika razlika obstaja tudi v dojemanju tega pojava. Fantje namreč spletno nadlegovanje pogosteje dojemajo kot smešno, kot zabavo in se nanj ne odzovejo, medtem ko dekleta zaradi spletnega nadlegovanja pogosteje občutijo nemoč, depresijo, stres in strah, ter pogosteje doživljajo vrste nadlegovanj, ki so usmerjena na njihovo osebnost ali videz oziroma pomenijo vdor v zasebnost.

 

Projekt, ki naslavlja mlade in tematiko stereotipnih vlog žensk in moških, je tudi natečaj Evropa v šoli, ki poteka v Sloveniji že 20 let. V okviru tega projekta so otroci in mladi na osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2018/19 vabljeni, da ustvarjajo na literarnem, likovnem, foto in video natečaju pod naslovom Snemimo roza–modra očala: Ustvarjajmo družbo enakih možnosti in priložnosti za dekleta in fante. Natečaj je povezan s 5. ciljem trajnostnega razvoja – Enakost spolov, katerega glavni namen je doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic.

 

Ker so spolni stereotipi ključni vzrok za neenakost žensk in moških, je na mestu  vprašanje, kaj lahko storimo, če delamo z mladimi. Da bi bilo odpravljanje spolnih stereotipov uspešnejše, bi morali pregledati in po potrebi predrugačiti šolske kurikule, formalno in neformalno izobraževanje ter učna gradiva, obenem pa spodbujati poklicno usmerjanje, ki podpira resnična zanimanja in talente fantov in deklet. Razvijati je treba tudi kritičen odnos do medijev, ki pogosto prikazujejo ideal ženske, ki ni uresničljiv in zato povzroča mnogo stisk in  posredno celo zdravstvenih težav. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi novim tehnologijam. Tisti, ki delajo z mladimi, pa lahko storijo vsaj dvoje: da ne vnašajo steeotipov v svoje delo, in da spodbujajo dečke in deklice k tistim dejavnostim, ki jih resnično veselijo, sta menili obe uvodničarki.   

 

 

Uporabne povezave:

 

 

 

  

Neznosna lahkost stereotipnega

 

Razvojna psihologija in stereotipi

V nadaljevanju sta Sonja Robnik iz Sektorja za enake možnosti pri MDDSZ ter profesorica razvojne psihologije na Filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek pojasnili, kaj so stereotipi in kako nastanejo,  kako in zakaj smo zaradi njih lahko omejeni v svojih izbirah, obnašanju in dejanjih, kako jih razumeti z vidika razvojne psihologije ter kaj pravijo teorije o pojmovanju spola in spolnih vlogah.

 

Stereotipe namreč srečujemo povsod okoli nas in največkrat gre za posploševanja, ki se jih sploh ne zavedamo, prav tako ne njihovih družbenih posledic. Stereotipi so lahko omejujoči in tudi škodljivi - lahko prerastejo v predsodke, diskriminacijo ali celo nasilje do neke družbene skupine. Vplivajo na naša pričakovanja o obnašanju, mišljenju, čustvovanju. Vplivajo lahko na naš izbor smeri šolanja ali hobija. Vplivajo tudi na razdelitev dela v družini, na prikazovanje žensk in moških v medijih in oglaševanju. In posledično vplivajo na družbeni položaj in stopnjo enakosti žensk in moških v neki družbi, ki se kaže  na številnih področjih: manjši prisotnosti žensk na mestih odločanja v politiki in gospodarstvu,  nižji stopnji zaposlenosti žensk in razliki v plačah ter pokojninah, višji stopnji brezposlenosti žensk, višji  stopnji tveganja revščine zlasti starejših žensk, neenaki delitvi dela v družini, nasilju nad ženskami …

 

Razvoj spolnih stereotipov se začne zelo zgodaj, v zgodnjem otroštvu. Raziskave so pokazale, da sicer obstajajo določene razlike v telesnem in gibalnem razvoju med spoloma (drobna motorika, fleksibilnost, moč prijema), splošnih intelektualnih spoobnostih (verbalni in epizodni spomin,  spoznavanje in razumevanje prostorkih odnosov), socialni kompetentnosti (socialno prilagajanje), govornih in sporazumevalnih zmožnostih (verbalne sposobnosti), vendar pa so te relativno majhne. Toda, kot opozarja Ljubica Marjanovič Umek, se lahko te razlike in prednosti v razvoju poglabljajo, če je okolje zelo stereotipno. To ima lahko negativen vpliv tudi na fante, ne le dekleta. Šolski sistem, na primer,  v veliki meri temelji na verbalizaciji, tu pa imajo prednost dekleta. S starostjo ter ravnanjem, ki te razlike poglablja, se njihova prednost le še veča.

 

Uporabne povezave:

 

 

 

Stereotipi brez meja: mednarodna perspektiva

 

Kako se spopadajo s spolnimi stereotipi v državah kot sta Islandija in Finska, ki sta na prvem in tretjem mestu na lestvici indeksa enakosti spolov Svetovnega gospodarskega foruma, ter v državah, kot je Nizozemska, kjer so se lotili zanimivih projektov ravno zaradi negativnih posledic, ki jih imajo spolni stereotipi na mlade in njihove možnosti izbire?  O tem so spregovorili Kolbrún Hrund Sigurgeirsdóttir z Oddelka za izobraževanje in mlade mesta Reykjavik z Islandije, Linda Derksen iz VHTO,  nizozemske nacionalne organizacije, ki se ukvarja s spodbujanjem žensk in deklet, da se odločajo za poklice na področju znanosti in tehnologije (STEM), in Kalle Laanterä, vodja enote Hiša za fante (Helsinki, Finska).

 

Islandija organizira predavanja, seminarje in delavnice za vzgojiteljski, učiteljski in svetovalni kader ter razvija projekte odpravljanja stereotipov za otroke v vrtcih in šolah. Tako v Rekjaviku spodbujajo otroke v vrtcih, da izražajo lastne želje,  spodbujajo vzgojiteljice in vzgojitelje, da razvijajo nestereotipna ravnanja do otrok, izvajajo kampanjo zaposlovanja več moških v vrtcih in delavnice krepitve moči deklet in fantov na različne teme (enakovrednost v medosebnih odnostih, spoštovanje nedotakljivosti telesa, odkrito zražanje čustev ...)

 

Na Nizozemskem ugotavljajo, da je pomembno spremeniti prakse, ki otroke že zelo zgodaj omejujejo zaradi njihovega spola, zaradi česar imajo na področju znanosti, tehnologije, strojništva in matematike (STEM) samo 23 odstotkov žensk. Ker imajo že štiri- do šestletni otroci zelo stereotipne predstave v povezavi s STEM, ki se kasneje zaradi odsotnosti spodbud s strani učiteljev in učiteljic ter svetovalnega kadra, pomanjkanja vzornic ter slabše samopodobe le še krepijo, veliko delajo z najmlajšimi. Ugotavljajo pozitivne učinke teh prizadevanj, saj zaradi pomanjkanja kadra na tem področju obstaja tudi velik interes podjetij za sodelovanje in finančno podporo. 

 

Da je v zvezi s sterotipi nujno delati tudi s fanti oziroma mladimi moškimi, dokazuje Finska, ki je leta 2011 razvila projekt Hiša za fante v Helsinkih, usmerjen v promocijo bolj zdrave, pozitivne oziroma raznolike moškosti. Namenjena je fantom v starosti od 10 do 20 let, v njej pa se ukvarjajo z individualnim svetovanjem, delavnicami, izobraževanjem (vloge spolov, vzgoja za nenasilje ...), organizirajo družabna srečanja, delajo z mediji ...

 

Uporabne povezave

 

 

 

   

 

 

Slovenske dobre prakse

Prikaz zujih dobrih praks se je nadaljeval s predstavitvijo slovenskih. Barbara Pregelj sFakultete za humanistiko Univerze v Novi Goricise je osredinila naspolne stereotipe v mladinski književnosti, kjer so vloge spolov jasno določene: moški delajo zunaj, ženske v hiši. Toda obstajajo tudi pravljice in povesti, ki rušijo stereotipe, in lep zgled pravljice za otroke, ki obrne sterotipe na glavo, je pravljica o kosu, ki je vsemu kos, ki je nastala v okviru projekta Nadebud, predstavili pa sta jo Neža Kozak in Maruša Ivančič.

Vpliv popularne kulture, predvsem glasbe, z viidka spolnih stereotipov na  otroke in mladostnice je naslovila tudi Tanja Rudolf Čenčič, ki je predstavila projektPop stereotipi. Z njim DrogArt opozarja na pogostost seksističnih in tudi nasilnih vsebin ter na odsotnost kritične refleksije.

DaVse razen JA pomeni NE, je jasno in glasno povedal vzornik mladih, raper Boštjan Nipič – Nipke, ki že nekaj časa uspešno sodeluje z  Društvom SOS telefon na področju boja proti nasilju nad ženskami. Ta, kot je povedala Katarina Kocič,  že vrsto let opozarja na nesprejemljivost sterotipov, ko gre za spolno nasilje: ženske, ko rečejo ne, v resnici mislijo da; za nasilje sta vedno kriva dva; ženke izzivajo, moški pa se ne morejo kontrolirati; ženske delajo iz muhe slona ... Posledica trdovratnosti tovrstnih stereotipov je, da več kot 80 odsotokov žensk nasilja ne prijavi, ampak raje ostanejo same z občutki sramu in krivde.

Fantje v skrbstvenih poklicih pa je naslov mednarodnega projekta, ki naslavlja izredno nizek delež moških v skrbstvenih poklicih, kot so negovalec, vzgojitelj, medicinski tehnik, socialni oskrbovalec. Predstavila ga je Mojca Frelih z Mirovnega inštituta. Pri projektu gre zgolj za ustvarjanje ustreznega podpornega okolja za fante, ki že razmišljajo o teh poklicih, in ne za njihovo načrtno ali sistematično usmerjanje v te poklice.

Za razbijanje še enega pogostega stereotipa, da je računalništo bolj za fante kot za dekleta, skrbijo inciative kot so CodeCatz, RailsGirls in DjangoGirls, ki ponujajo brezplačne računalniške delavnice za  dekleta. Mateja Verlič Brunčič je predstavila CodeCatz in Code Week ter opozorila na številne prepreke in stereotipe, s katerimi na svoji izobraževalni in poklicni poti srečujejo dekleta, ki jih zanima računalništvo. Zato jim ponujajo bolj varno okolje za eksperimentiranje, kjer bodo deležne spodbud in ne ovir. Predstava Vijolašola je nastala v okviru s strani EU sofinanciranega projekta Aktivni.Vsi po pravljici Rozagroza in Plavalava. Na otrokom simpatičen način naslavlja vprašanje spolnih stereotipov in ponuja odlično izhodišče za pogovor o tej temi.

 

Uporabne povezave:

 

 

 

 

 

Delavnice:

 

Povezave: