• Ali ima invalid pravico do odpravnine po 109. členu ZDR, če sprejme ponujeno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (2. odstavek 40. člena ZZRZI)?
• Kakšne bodo pravice delavca – invalida v primeru, da mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih pogojev in njegovo utemeljitev odobri tudi pristojna komisija? Kam se bo delavec invalid lahko prijavil in kakšno bo njegovo nadomestilo ter koliko časa bo trajalo?
• Ali obstaja kakšna druga možnost, ki bi delavcu – invalidu zagotovila pravico do nadomestila za brezposelnost do upokojitve in ga na ta način izenačila z »zdravimi delavci«?
• Ali imajo vedenjsko moteni mladostniki v vzgojnih zavodih tudi status invalida oziroma kako so kategorizirani in ali se lahko vključujejo v zakonsko določeno kvoto?
• Po 57. členu ZZRZI mora invalidsko podjetje 60% dobička, doseženega s prodajo na trgu, porabiti skladno z zakonskimi določili, s 40% teh sredstev pa lahko prosto razpolagamo. Kaj naj pri izračunu upoštevamo kot ustvarjen dobiček s prodajo na trgu; le dobiček, ki je nastal s prodajo na trgu, ali celotni dobiček, ustvarjen na trgu, in dobiček, ki je nastal s prenosom odstopljenih sredstev in subvencij plač med prihodke? Kako torej invalidsko podjetje izračuna višino dobička, ki ga mora porabiti skladno z zakonom, in s katerim lahko prosto razpolaga?

Ali je podjetje dolžno opredeliti primerna delovna mesta v skladu s 37. členom ZZRZI?

Navedeni člen ni zavezujoč za delodajalce v smislu, da bi bile zagrožene sankcije, če delodajalec ne opredeli primernih delovnih mest za invalide. Namen zakonodajalca je bil vzpodbuditi delodajalce, da razmišljajo o invalidih, njihovem delovnem okolju in odnosu delovnega okolja do njih. Delodajalci torej lahko primerna delovna mesta za invalide predvidijo v letnem poslovnem načrtu, v sistemizaciji oziroma v razvidu delovnih mest, kjer delodajalci planirajo tudi druge ukrepe za ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu. Gre za običajna delovna mesta, zaščitena delovna mesta ali delovna mesta v podporni zaposlitvi.

Ali ima invalid pravico do odpravnine po 109. členu ZDR, če sprejme ponujeno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (2. odstavek 40. člena ZZRZI)?

Prvi odstavek 40. člena ZZRZI določa, da delodajalec lahko odpove invalidu pogodbo o zaposlitvi, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in ZZRZI, ali mu na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem.

Drugi odstavek 40. člena ZZRZI pa določa, da če je invalidu ponujena sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas pri drugem delodajalcu na ustreznem delovnem mestu, ni upravičen do odpravnine, upravičen pa tudi ni do nadomestila za čas brezposelnosti po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.  V tem primeru je ZZRZI torej »lex specialis« in ne glede na določbo 109. člena ZDR velja določitev ZZRZI, torej, invalid v navedenem primeru ni upravičen do odpravnine, saj je delodajalec storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi invalidu ohranil oziroma zagotovil drugo ustrezno zaposlitev, invalid pa bi z odklonitvijo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delu po lastni krivdi postal brezposelna oseba. Če pa gre za nadaljevanje enakovrednega delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ni razlogov po 109. členu ZDR za priznanje pravice do odpravnine.

Kdaj bodo določene kvote po 62. členu ZZRZI in ali bodo v kvoto šteti tudi delavci – invalidi, ki so že zaposleni pri delodajalcu?

Skladno z ZZRZI Uredbo o uvedbi kvote sprejme Vlada RS na predlog Ekonomsko socialnega sveta. Uredbo bi Vlada morala sprejeti do 31.12.2004. Pred uvedbo Uredbe je potrebno zajeti podatke o že zaposlenih invalidih. Pripravljeno je že Navodilo o izpolnjevanju obrazca prijave v zavarovanje za invalide (sprememba obrazca M1 in drugih), kjer bo dodana nova rubrika o zavarovancih invalidih. Na podlagi navedenega se bo lahko sledilo tudi vsem spremembam zaposlitve invalida (sprememba zaposlitve, nova zaposlitev). Navodilo bo objavljeno v Uradnem listu RS predvidoma že v mesecu januarju  2005. Iz navodila bo tudi natančno razvidno, koga se bo štelo za invalida. Na podlagi tako zbranih podatkov (na dan 01.03.2005) bo Ekonomsko socialni svet Vladi RS predlagal višino kvote za posamezne panoge.

V kvoto se vštevajo tudi delavci – invalidi, ki so že zaposleni pri delodajalcu, skladno z Navodilom.

Ali bodo v evidenco invalidov, ki so pridobili status po ZZRZI šteti tudi obstoječi invalidi, ki so pridobili status z odločbo invalidske komisije ZPIZ po dosedanjih predpisih?

Verjetno vas zanima, ali se bodo v kvoto vštevali tudi invalidi, ki so pridobili status po drugih predpisih (delovni invalidi, vojni invalidi). Ločiti je namreč potrebno določbo 3. člena ZZRZI, ki opredeljuje definicijo invalida in določbe II. poglavja ZZRZI, ki opredeljujejo pridobitev statusa invalida po ZZRZI.  Po 3. členu ZZRZI je namreč invalid oseba, ki pridobi status invalida po ZZRZI ali po drugih predpisih in oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje. Kot invalida ZZRZI torej šteje tudi osebe, ki so pridobile status invalida po drugih predpisih in osebe, ki imajo ugotovljeno le telesno okvaro, so bile zaradi invalidnosti razvrščene ali usmerjene v poseben program izobraževanja, se pa zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti na ustreznem delovnem mestu ali zadržati zaposlitve brez ustreznih prilagoditev ali podpore. Podrobneje bo, koga šteti kot invalida v zaposlitvi določalo Navodilo izdano na podlagi 90. člena ZZRZI, kot je navedeno že v točki 4. Vsi delodajalci bodo morali torej za vse zaposlene invalide ponovno izpolniti obrazec prijave v zavarovanje (M 1) in obrazcem priložiti ustrezna dokazila. Ta prijava bo služila za spremljanje podatkov o zaposlenosti invalidov pri posameznih delodajalcih in bo podlaga tudi za nadzor nad izpolnjevanjem kvote Skladu RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.

Kakšne bodo pravice delavca – invalida v primeru, da mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih pogojev in njegovo utemeljitev odobri tudi pristojna komisija? Kam se bo delavec invalid lahko prijavil in kakšno bo njegovo nadomestilo ter koliko časa bo trajalo?

Delavec invalid, kateremu bo delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga bo imel tako kot delavci neinvalidi pravico do odpravnine po 109. členu ZDR. Skladno s 104. členom ZPIZ  bo imel delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga pravico, da se v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi na Zavodu za zaposlovanje in tam uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti skladno s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Višina in čas prejemanja nadomestila je odvisna od pogojev, ki jih določa ZZZPB. V času prejemanja denarnega nadomestila mora biti invalid na voljo za zaposlitev in zaposlitev tudi aktivno iskati.

Ali obstaja kakšna druga možnost, ki bi delavcu – invalidu zagotovila pravico do nadomestila za brezposelnost do upokojitve in ga na ta način izenačila z »zdravimi delavci«?

Žal, v tem primeru ne vidimo druge možne rešitve.

Ali imajo vedenjsko moteni mladostniki v vzgojnih zavodih tudi status invalida oziroma kako so kategorizirani in ali se lahko vključujejo v zakonsko določeno kvoto?

"Vedenjsko moteni mladostniki" niso invalidi, saj njihove težave niso posledica telesne okvare ali bolezni.  Koga šteti kot invalida v zaposlitvi natančneje določa Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Uradni list RS, št. 10/2005). "Vedenjsko moteni" se ne štejejo v kvoto 40% za invalidska podjetja.

Po 57. členu ZZRZI mora invalidsko podjetje 60% dobička, doseženega s prodajo na trgu, porabiti skladno z zakonskimi določili, s 40% teh sredstev pa lahko prosto razpolagamo. Kaj naj pri izračunu upoštevamo kot ustvarjen dobiček s prodajo na trgu; le dobiček, ki je nastal s prodajo na trgu, ali celotni dobiček, ustvarjen na trgu, in dobiček, ki je nastal s prenosom odstopljenih sredstev in subvencij plač med prihodke? Kako torej invalidsko podjetje izračuna višino dobička, ki ga mora porabiti skladno z zakonom, in s katerim lahko prosto razpolaga?

Invalidska podjetja izračunajo 60% ustvarjenega dobička, doseženega s prodajo na trgu, ki ga morajo nameniti za povečanje osnovnega kapitala oziorma ga porabiti za enak namen kot finančna sredstva po 61. členu tako, da od vseh prihodkov v Izkazu poslovnega izida odštejejo prihodke iz naslova oprostitev in olajšav po 61. členu ZZRZI ter prihodke iz naslova subvencij plač za invalide in na osnovi teh znižanih prihodkov izračunajo dobiček.