Ob vstopu v Evropsko unijo je v Sloveniji na področju zagotavljanja pravic delavcev migrantov stopila v veljavo Uredba 1408/71, ki podrobno ureja način in obseg pridobljenih pravic, do katerih je upravičen delavec, ki se giblje med državami. S tem so prenehali veljati nekateri bilateralni sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila oziroma sklenila v preteklosti.
Osnovna načela uredbe so:
- načelo enakega obravnavanja (državi prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo zaradi državljanstva - osebe, ki prebivajo v katerikoli državi članici in za katere velja uredba, imajo enake obveznosti in uživajo enake pravice kot državljani te države)
delavec migrant ni vključen v sistem socialne varnosti v dveh državah (za določitev pravic in obveznosti oseb, za katere velja uredba, se za isto časovno obdobje uporablja samo ena zakonodaja, primarno je to zakonodaja države, v kateri migrant dela) - pravilo seštevanja obdobij (uredba določa, da mora pristojna ustanova za pridobitev, ohranitev in izračun prejemkov pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev določene pravice, upoštevati obdobja zavarovanja ali zaposlitve ali prebivanja, ki jih je oseba dopolnila v drugi državi članici, kot da bi bila dopolnjena v tej državi)
- pravilo preprečevanja prekrivanja pravic (preprečuje primere, ko bi bila oseba hkrati upravičena do enakih prejemkov po zakonodajah več držav članic)
- pravilo izplačevanja prejemkov v drugi državi članici (zagotavlja izplačilo prejemkov, pridobljenih v eni državi članici, v katerokoli drugo državo članico, v kateri prebiva upravičenec, brez sprememb, znižanj ali mirovanja prejemkov).
Uredba velja za delavce in njihove družinske člane, samozaposlene, upokojence in študente. Pravila uredbe so bila 1. julija 2003 razširjena tudi na državljane tretjih držav.
V Sloveniji se bodo koordinacijska pravila uporabljala za prejemke, ki jih urejajo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Koordinacijska pravila, ki jih določa uredba, so za državo obvezujoča in neposredno uporabljiva. Kljub temu zaradi različnosti v nacionalnih zakonodajah, ki urejajo posamezne prejemke na področju socialne varnosti, in zaradi bilateralnih sporazumov o socialni varnosti, ki so jih države sklenile med seboj, veljajo določene posebnosti pri uveljavljanju pravic v posameznih državah.
V primeru kršenja pravic, zagotovljenih z Uredbo 1408/71, je možna pritožba na Sodišče Evropskih skupnosti.
Več o pravicah in obveznostih, ki jih prinaša Uredba 1408/71:
|
