DENARNA SOCIALNA POMOČ

 

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji. 

 

Od 1. 8. 2014 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 269,20 evrov.

 

Upravičenci

 

Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:

  • državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • oseba, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,

hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.


Upravičenec do denarne socialne pomoči je tako:

  • kdor si ne more preživetja zagotovit sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon,
  • kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS. 


Višina


Denarna socialna pomoč je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni,…).

 

Višina denarne socialne pomoči (cenzus), je za:

status

po ZSVarPre

v prehodnem obdobju, dokler gospodarska rast ne preseže 2 %

utež

 

utež

znesek*

(v EUR)

prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu

1

1

269,20

prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec

1,28

1,28

344,57

prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec

1,56

1,56

419,95

samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi

0,7

0,7

188,44

samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi

0,7

0,8

215,36

vsako naslednjo odraslo osebo

0,5

0,6

161,52

vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec

0,78

0,88

236,89

vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec

0,64

0,74

199,21

prvega otroka, ki je najstarejši

0,7

0,8

215,36

vsakega naslednjega otroka

0,6

0,7

188,44

povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema

0,2

0,2

53,84

 

* pri dejanskih aktualnih zneskih se upošteva usklajena višina (od 1. 8. 2014 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 269,20 evrov)

 

Če ima samska oseba določena sredstva, ki so nižja od zneskov, navedenih v tabeli, lahko znaša denarna socialna pomoč le razliko do višine, določene v tabeli.

 

Za družino se denarna socialna pomoč določi tako, da se seštejejo zgoraj navedeni zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih družinskih članov, če jih imajo.

 

 

Način in obdobje upoštevanja dohodka


Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

 

ZSVarPre loči med različnimi dohodki in načini njihovega upoštevanja (od 20. do 23. člena ZSVarPre):

  • periodični dohodek (plače, pokojnine, preživnine, rente, drugi dohodki – v enakih ali podobnih zneskih ali časovnih obdobjih),
  • občasni dohodek (dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, prejeti samo enkrat, ki niso iz priložnostnega dela),
  • priložnostni dohodek (dohodki, prejeti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge za opravljeno delo največ 2x ali študentsko delo).

Dodeljevanje denarne socialne pomoči / trajanje pravice


Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči. Dodeli se za obdobje:

  • od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič,
  • od 1 do 6 mesecev: v primeru ponovne vloge (prejemanje denarne socialne pomoči brez presledkov), če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve ostale nespremenjene,
  • za 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca,
  • trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške in ki je brez premoženja, upoštevanega po ZUPJS ali je v institucionalnem varstvu in tudi njeni družinski člani izpolnjujejo enake  pogoje.

 

IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ

 

Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev.

 

Višina

   

  • na mesec:
    • od 1. 8. 2014 največ 269,20 evrov za samsko osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 834,52 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve). 
  • v koledarskem letu:
    • od 1. 8. 2014 največ 1.346,00 evrov za samsko osebo (5-kratnik cenzusa) ali največ 4.172,60 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).
      Opozorilo: Ne glede na omejitev izplačila izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu v višini 5-kratnika cenzusa samske osebe oziroma družine, se lahko višina treh cenzusov v enem koledarskem letu dodeli le za namen potresa, poplave, ujme, drugih naravnih nesreč in višje sile. Višina dveh pa za npr. poračun elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv (ogrevanje) in podobno (ne za poplačilo dolgov).
       

 

 

Dolžnosti in sankcije


Po prejetju izredne socialne pomočile ste dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če novo vlogo vložite pred potekom roka 30 dni. Pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema.

 

Če upravičenec ne predloži dokazila o namenski porabi v postavljenem roku ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku 30 dni od prejema, ne more uveljaviti nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile. Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora ostanek sredstev vrniti v proračun v roku 15 dni po porabi sredstev, drugače se šteje da namenska poraba ni bila dokazana.

 

 

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

 

Upoštevajo se dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejeti v zadnjih 3 ali 4 – 12 mesecih ali 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.
 
Dohodki, ki se upoštevajo:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • otroški dodatek, brez:
    • dodatka za enostarševsko družino in
    • dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, ter
    • zmanjšan za 20 % višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda (trenutno 22,86 EUR);
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
  • obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo,
  • dediščine, darila, volila, 
  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti,
  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine
  • dohodek iz dejavnosti,
  • dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, 
  • preživnina oseb, ki so jih starši dolžni preživljati.

 

Premoženje, ki se upošteva:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila, 
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne plača),
  • drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva:

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja,
  • če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj, se kot premoženje pod pogoji iz zgornje točke ne upošteva le tisto stanovanje, kjer ima stalno prebivališče večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisto, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče.
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo (npr. motorno kolo) do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (8.060 EUR),
  • vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino 75 % bruto minimalne plače,
  • kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja (katastrski dohodek),
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
  • denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi (trenutno 807,60 EUR) oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2500 eurov,
  • denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od 2500 eurov, oziroma družina do 3500 eurov – če je samska oseba ali če je oseba v družini trajno nezaposljiva, trajno nezmožna za delo ali so starejša od 63 let za ženske in 65 let za moške in ni zaposlena.

 

Ugotavljanje primernosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v lasti vlagatelja oziroma njegovih družinskih članov

 

Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upoštevajo osebe v skladu z četrto točko 3. člena ZUPJS, to so tiste osebe (družinski člani), katerih materialni položaj se upošteva po ZUPJS.

 

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 24 mesecih prejel več kot osemnajstkrat, je upravičen do denarne  socialne pomoči le, če soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

 

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše:

1-članska družina

60 m2

2-članska družina

90 m2

3-članska družina

110 m2

4-članska družina

130 m2

5-članska družina

150 m2

6-članska družina

170 m2

 

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

 

 

Prepoved odtujitve nepremičnine

 

Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v kateri živi in je v zadnjih 24 mesecih več kot osemnajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.

 

Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

 

 

Omejitev dedovanja

  

Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za več kot 12 mesecev, se za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje premoženja zapustnika omeji tako, da se višina dane pomoči zmanjša za 12 najvišjih mesečnih zneskov prejete pomoči, nato pa zmanjša še za 1/3 dane pomoči.
 
Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za 12 ali manj mesecev, se terjatev do zapuščine ne uveljavlja. Izredna denarna socialna pomoč in njeni dve obliki – izredna denarna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in po smrti družinskega člana (posmrtnina), se ne vračata.

 

Sporočanje sprememb

 

Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.

 

Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri centru za socialno delo ter na spletnih straneh ministrstva in CSDjev.

 

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od nastanka spremembe ali od dneva, ko je zanjo izvedel, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

 

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev. 

 

 

PRAVICA DO KRITJA RAZLIKE DO POLNE VREDNOSTI ZDRAVSTVENIH STORITEV

 

Če so zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, razen če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova, so upravičeni tudi do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

 

Center za socialno delo odloča o pravici ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč, razen, če vlagatelj izrecno izjavi, da te pravice ne želi.  

 

 

PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKA ZA OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 

 

Državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v RS, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč (pri čemer se krivdni razlogi ne upoštevajo) in niso zavarovanci iz drugega naslova določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, so upravičeni tudi do kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

 

Do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje so ne glede na izpolnjevanje pogojev za denarno socialno pomoč, upravičene tudi osebe, ki so nameščene v rejniško družino ali v zavod na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, če niso obvezno zdravstveno zavarovane iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
 
Pravica se dodeli za določen čas, za enako obdobje kot denarna socialna pomoč oziroma za obdobje namestitve v rejniško družino ali zavod kot izhaja iz odločbe o namestitvi, vendar najdlje za obdobje 3 let z možnostjo podaljšanja, če obstajajo razlogi za namestitev.
 
Center za socialno delo odloča o pravici ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč, razen, če vlagatelj izrecno izjavi, da te pravice ne želi.

 

 

DODATNE INFORMACIJE: