DRUŽINSKI POMOČNIK

 

Institut družinskega pomočnika, ki je bil uveden leta 2004,  ima pomembno vlogo predvsem pri ohranjanju kakovostne starosti invalidnih oseb. Namenjen je predvsem tistim invalidnim osebam, ki menijo, da jim institucije ne nudijo zadostne intimnosti, individualnosti, solidarnosti, osebne komunikacije, domačnosti in topline. Zato se iščejo nove oblike skrbi za invalidne osebe.

 

Institut družinskega pomočnika je pravica upravičenca do institucionalnega varstva, da lahko v primerih in pod pogoji, določenimi z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV), namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika, ki mu nudi pomoč v domačem okolju.

 

Institut družinskega pomočnika prinaša spremembo v razumevanje skrbi za invalidno osebo tako, da to ni problem posameznih družinskih članov in specializiranih institucij, ampak postaja stvar celotnega sistema skrbi za te osebe. Osnova pravice do izbire družinskega pomočnika je torej družbena skrb za invalidne osebe v domačem okolju.  

 

V skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika je invalidna oseba:

  • oseba s težko motnjo v duševnem razvoju oziroma oseba, ki ima znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar se odraža v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo; je oseba, ki se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih, potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje, je omejena v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja, razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno.
  • težko gibalno ovirana oseba oziroma oseba, ki ima prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja; gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj, lahko tudi v omejenosti dostopnosti socialnega okolja in vzpostavljanja socialnih stikov; težko gibalno ovirana oseba ima zelo hude motnje gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost, samostojno gibanje ni možno, lahko doseže samostojnost v gibanju z elektromotornim vozičkom, za sedenje potrebuje posebej prilagojene pripomočke, ima malo funkcionalnih gibov rok, možne so posebne prilagoditve hranjenja (sonda), v vseh dnevnih opravilih je odvisna od tuje pomoči, lahko se delno hrani sama; morebitna motnja sfinktrov je težje oblike in zahteva urejanje s pomočjo druge osebe, pri izvajanju aktivnosti potrebuje stalno fizično pomoč

 

Kdo ima pravico do izbire družinskega pomočnika?

 

V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (18.a člen) ima pravico do izbire družinskega pomočnika invalidna oseba:

  • za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek
  • ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/1983) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali
  • za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

 

Kako lahko oseba pridobi pravico do družinskega pomočnika?


Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogi za uveljavljanje pravice je treba priložiti:

  • dokumentacijo o zdravstvenem stanju 
  • izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi nuditi pomoč, na podlagi katere bo invalidska komisija lahko pripravila mnenje, ali izbrani družinski pomočnik upravičencu iz 18.a člena zakona o socialnem varstvu lahko nudi potrebno pomoč
  • obrazci za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika

Status družinskega pomočnika in z njim povezanih pravic kakor tudi dolžnosti, ki jih predstavlja predvsem dolžnost izvajanja potrebne pomoči invalidni osebi, se vzpostavi z odločbo o priznanju pravice do družinskega pomočnika in o izbiri družinskega pomočnika.

 

O pravici do izbire družinskega pomočnika odloča invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Pri statusu družinskega pomočnika ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato tudi nima pravic iz delovnega razmerja (ni regresa, dopusta, bolniškega dopusta, …) in v tem razmerju tudi ni formalnega delodajalca.

 

 

Kdo je lahko družinski pomočnik? 

 

Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama,…).


Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.

 

 

Dela in naloge ter pravice družinskega pomočnika

 

Družinski pomočnik, ki invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K primerni oskrbi oziroma ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem del in nalog družinskega pomočnika, ki so:

  • osebna oskrba: pomoč pri opravljanju  osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča, varovanje upravičenca

  • zdravstvena oskrba:

    • sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe

    • organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev

    • skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil

    • izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin

    • nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico

    • pomoč pri gibanju

    • pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov

  • socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti:

    • pomoč pri vzpostavljanju  in vzdrževanju socialne mreže
    • organiziranje dejavnosti za prosti čas
    • urejanje pošte invalidne osebe, informiranje ustanov o stanju in potrebah invalidne osebe

  • gospodinjska pomoč:

    • priprava primerne dietne hrane in napitkov
    • vzdrževanje prostorov, v katerih živi invalidna oseba
    • postiljanje in preoblačenje postelje
    • vzdrževanje čistoče in likanje perila
    • ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe

Družinski pomočnik ima skladno z določbo 18.i člena Zakona o socialnem varstvu pravico do:

  • delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma
  • do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega
  • skladno z določbami 44. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-B) je družinski pomočnik (do ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja družinskega pomočnika, njegovega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo s predpisi, ki urejajo ta zavarovanja, in ureditve plačila prispevkov za ta zavarovanja s predpisi, ki določajo stopnje prispevkov za socialno varnost) obvezno pokojninsko zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

 

Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) se do 31. 12. 2017 ne usklajuje na podlagi 68. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617, Uradni list RS, št. 96/15), kar pomeni, da se višina DPID v letu 2016 ne spreminja in ostaja enako, to je 734,15 EUR. Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je sicer določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (ZUTPG) in se usklajuje dvakrat letno v mesecu januarju in juliju z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega Urada RS.

 

 

Pri ureditvi statusa družinskega pomočnika so nekatere pravice določene na podoben način, kot je to urejeno pri delovno pravnih razmerjih (plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, obvezno zdravstveno zavarovane za primer bolezni in poškodbe izven dela), vendar pa ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovno pravna zakonodaja, zato tudi ni pravic iz delovnega razmerja (ni regresa, letnega dopusta, bolniškega dopusta…), pa tudi ni dolžnosti iz delovnega razmerja (ni zahtevana stopnja izobrazbe za družinskega pomočnika…) ter tudi ni formalnega delodajalca.

 

 

Nadzor nad izvajanjem instituta družinskega pomočnika

 

Zakon o socialnem varstvu nalaga centru za socialno delo, da ves čas spremlja, ali družinski pomočnik invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč. V primeru spremenjenih okoliščin ali če podvomi o ustreznosti pomoči, je dolžan po predpisanem postopku celotno dokumentacijo odstopiti invalidski komisiji, ki glede tega poda ponovno mnenje v skladu z Zakonom o socialnem varstvu.

 

Poleg navedenega Zakon o socialnem varstvu centru za socialno delo tudi nalaga, da o delu družinskega pomočnika sestavlja letna poročila, ki vsebujejo tudi mnenja invalidne osebe. Invalidna oseba namreč lahko kadarkoli center za socialno delo seznani z delom družinskega pomočnika, daje pa tudi svoje mnenje na poročila družinskega pomočnika.
Družinski pomočnik je dolžan pristojnemu centru za socialno delo najmanj enkrat letno poročati o izvajanju pomoči invalidni osebi. V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi onemogočile nadaljnje izvajanje pomoči, pa je o tem dolžan nemudoma obvestiti center za socialno delo. Družinski pomočnik se mora udeleževati tudi programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica.


Inšpekcijski nadzor, kot ga določa Zakon o socialnem varstvu, pa organizira in izvaja Socialna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za delo.

 


Financiranje družinskega pomočnika s strani občin

 

Sistem financiranja družinskega pomočnika s strani občin je oblikovan v luči čim večje preglednosti porabe sredstev. Del sredstev se tako zagotovi tudi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo.

 

Občina od bruto zneska za pravice družinskega pomočnika plača vse potrebne prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev, ki jih je ta namenila za pravice družinskega pomočnika, skladno z njihovo plačilno sposobnostjo.

 

 

Normativno urejanje instituta družinskega pomočnika

 

Pravica do izbire družinskega pomočnika izvira iz podobne ureditve na področju starševskega varstva po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2003 - UPB, 47/2006), ki je staršem, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane otroke, priznal pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini neto minimalne plače, do obveznega zdravstvenega zavarovanja za primer bolezni pri delu in poškodbe izven dela, obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo (prispevke delodajalca in delno plačilo za izgubljeni dohodek plačuje država).

 

Z dopolnitvijo Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/2004) je urejeno nadaljevanje te pravice tudi po otrokovi polnoletnosti. Zakon o socialnem varstvu na pravico do izbire družinskega pomočnika veže določene pravice invalidne osebe, hkrati pa določa tudi določene obveznosti in pravice osebe, ki ji bo pomoč nudila. Skladno z Zakonom o socialnem varstvu  je center za socialno delo, ki je pristojen za odločanje o pravici do izbire družinskega pomočnika, pristojen za prijavo družinskega pomočnika v zavarovanje in morebitno odjavo iz zavarovanj na zato predpisanih obrazcih.

 

 

STATISTIKA:

 

Pregled gibanja sredstev, ki jih za družinskega pomočnika namenjajo občine in sredstva MDDSZ v zadnjih 5 letih:

 

Leto

Sredstva občine (v EUR)

Sredstva MDDSZ

(v EUR)

Sredstva skupaj (v EUR)

Število družinskih pomočnikov

2010

5.496.738

1.147.722

6.644.460

704

2011

6.420.630

1.924.823

8.345.453

713

2012

6.786.949

2.326.447

9.113.396

745

2013

7.391.310

2.922.016

10.313.326

801

2014

8.031.300

3.404.521

11.435.821

836

 

Vir: UMAR in izračuni MDDSZ na podlagi zahtevkov občin.