NADOMESTILO ZA INVALIDNOST

 

Invalidi so po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list RS, št. 41/1983) zmerno, težje in težko duševno prizadete osebe in telesno prizadete osebe, ki so nezmožne za samostojno življenje in delo. Za nezmožne za samostojno življenje in delo pa štejejo osebe, ki so pridobitno nesposobne, se zaradi prizadetosti ne morejo vključiti v usposabljanje za delo in potrebujejo pomoč druge osebe pri oskrbi ter varstvu svojih pravic in koristi.

 

Status invalida in materialne pravice po tem zakonu pridobijo prizadete osebe z dopolnjenim 18. letom starosti oziroma z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

 

Za pridobitev pravic morajo imeti osebe poleg ugotovljene stopnje duševne ali telesne prizadetosti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

 

 

Nadomestilo za invalidnost

 

Nadomestilo za invalidnost pridobi invalidna oseba ne glede na socialno stanje oziroma cenzus na družinskega člana. Prvi pogoj je, da invalidna oseba, če lahko uveljavi pravice iz naslova invalidnosti po drugih predpisih (na primer po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja), to pravico najprej uveljavi iz tega naslova. Šele če je višina sredstev nižja od višine nadomestila za invalidnost, lahko uveljavi razliko do nadomestila za invalidnost.

 

Upoštevajoč določbo Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki v 152. členu določa, da se »od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11), za nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč«, znaša  nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb 288, 89 EUR.



Dodatek za tujo nego in pomoč 

 

 


Če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost, potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, lahko po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb uveljavlja tudi pravico do dodatka za tujo nego in pomoč. Pri ugotavljanju pravice do tega dodatka se smiselno uporabljajo kriteriji s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomoč in višina dodatka je odvisna od tega, ali je invalidni osebi nujno potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih funkcij.

 

 


 

 

Od 1. julija 2011 znaša dodatek za tujo nego in pomoč po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb:

 

  • za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb: 165,07 EUR 
  • za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb: 82,54 EUR.

Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/2011)

 


 


Osebi, ki ima status invalida po tem zakonu, se stroški obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz republiškega proračuna, razen ko je oseba iz naslova invalidnosti upravičena do materialnih pravic po drugih predpisih in je zato tudi zdravstveno zavarovana iz drugega naslova. Poleg opisanih pravic Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb invalidnim osebam zagotavlja pravice do varstva v splošnih in posebnih socialno varstvenih zavodih in varstva v drugi družini. Uveljavljanje pravic se začne na podlagi vloge, ki jo lahko poda invalidna oseba sama oziroma njen zakoniti zastopnik pri pristojnem centru za socialno delo ali pa ta postopek začne CSD po uradni dolžnosti. Po ugotovitvenem postopku, da so izpolnjeni pogoji za priznanje določene pravice po tem zakonu, to pravico pridobi invalidna oseba z odločbo CSD.