Invalidi so po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list RS, št. 41/1983) zmerno, težje in težko duševno prizadete osebe in telesno prizadete osebe, ki so nezmožne za samostojno življenje in delo. Za nezmožne za samostojno življenje in delo pa štejejo osebe, ki so pridobitno nesposobne, se zaradi prizadetosti ne morejo vključiti v usposabljanje za delo in potrebujejo pomoč druge osebe pri oskrbi ter varstvu svojih pravic in koristi.
Status invalida in materialne pravice po tem zakonu pridobijo prizadete osebe z dopolnjenim 18. letom starosti oziroma z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.
Za pridobitev pravic morajo imeti osebe poleg ugotovljene stopnje duševne ali telesne prizadetosti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Nadomestilo za invalidnost
Nadomestilo za invalidnost pridobi invalidna oseba ne glede na socialno stanje oziroma cenzus na družinskega člana. Prvi pogoj je, da invalidna oseba, če lahko uveljavi pravice iz naslova invalidnosti po drugih predpisih (na primer po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja), to pravico najprej uveljavi iz tega naslova. Šele če je višina sredstev nižja od višine nadomestila za invalidnost, lahko uveljavi razliko do nadomestila za invalidnost.
Višina nadomestila za invalidnost znaša 35% povprečnega neto dohodka na zaposlenega v RS v minulem letu in se uskladi v skladu z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/2006) dvakrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Od 1. 7. 2008 znaša nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb 277,72 EUR.
Dodatek za tujo nego in pomoč
Če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost, potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, lahko po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb uveljavlja tudi pravico do dodatka za tujo nego in pomoč. Pri ugotavljanju pravice do tega dodatka se smiselno uporabljajo kriteriji s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomoč in višina dodatka je odvisna od tega, ali je invalidni osebi nujno potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih funkcij. Višina dodatka za tujo nego in pomoč pri opravljanju večine življenjskih funkcij znaša 10% povprečne neto plače v Sloveniji v minulem letu, višina dodatka za pomoč pri opravljanju vseh življenjskih funkcij pa znaša 20% povprečne neto plače v minulem letu. Tudi ta dva zneska se usklajujeta dvakrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Od 1. 7. 2008 znaša dodatek za tujo nego in pomoč po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb: - za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb: 158,69 EUR
- za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb: 79,35 EUR.
Osebi, ki ima status invalida po tem zakonu, se stroški obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz republiškega proračuna, razen ko je oseba iz naslova invalidnosti upravičena do materialnih pravic po drugih predpisih in je zato tudi zdravstveno zavarovana iz drugega naslova. Poleg opisanih pravic Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb invalidnim osebam zagotavlja pravice do varstva v splošnih in posebnih socialno varstvenih zavodih in varstva v drugi družini. Uveljavljanje pravic se začne na podlagi vloge, ki jo lahko poda invalidna oseba sama oziroma njen zakoniti zastopnik pri pristojnem centru za socialno delo ali pa ta postopek začne CSD po uradni dolžnosti. Po ugotovitvenem postopku, da so izpolnjeni pogoji za priznanje določene pravice po tem zakonu, to pravico pridobi invalidna oseba z odločbo CSD. |
