JOSIP LUKAČ, po poklicu socialni delavec in univ. dipl. org., rojen 28. 5. 1950, iz Lenarta.

Po končani Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani se je zaposlil na Centru za socialno delo (CSD) v Lenartu. Dela in opravila direktorja na področju socialnega varstva izvaja že od leta 1983, ko je postal direktor CSD Lenart, leta 2001 pa je sprejel mesto direktorja zavoda Hrastovec - Trate.

Pod vodstvom Josipa Lukača je CSD Lenart kot prvi v Sloveniji razvil računalniško podprt informacijski sistem in se povezal s Centrom vlade za informatiko. Projekt pomoči na domu pa je bil vzorčen za vso mariborsko regijo. Sodeloval je pri ustanovitvi društva Sožitje v Lenartu, kjer je bil več let tudi tajnik društva, in pri ustanovitvi Društva rejnic v Lenartu.

Ob nastopu delovnega mesta direktorja zavoda Hrastovec - Trate je uvedel veliko sprememb na strokovnem, organizacijskem in poslovodnem področju, ki bodo prav gotovo zaznamovale razvoj socialnega varstva na področju varstva odraslih oseb s posebnimi potrebami. Na novo je organiziral strokovne in tehnične službe zavoda in vpeljal sodoben informacijski sistem. V delovanju zavoda je skupaj z drugimi sodelavci uvedel metode, kot so: individualno načrtovanje, opolnomočenje, zagovorništvo, normalizacija, asistenca, načrtovanje skupnostnih oblik skrbi, biografske metode, aservativnost, supervizija in evalvacija.

Z njegovim prihodom so se v zavodu okrepila prizadevanja, da bi za stanovalce zagotovili drugačne, kakovostnejše storitve institucionalnega varstva, predvsem pa, da bi stanovalce v večjem številu vključili v običajno bivalno okolje. Skladno s takšno usmeritvijo je zavod začel intenzivneje sodelovati z nevladnimi organizacijami in Fakulteto za socialno delo.

Zavod je pod njegovim vodstvom začel postopno opuščati tako imenovani medicinski model obravnave stanovalcev in uvajati socialni model dela z odraslimi, ki imajo posebne potrebe. Vodstvo zavoda in strokovni delavci pri svojem delu v zadnjih letih vlagajo velike napore, da bi v zavod vpeljali sodobne koncepte dela ter za stanovalce zagotovili pogoje za vključitev v skupnostne oblike obravnave. Tako so začeli stanovalce nameščati v manjše dislocirane enote, v stanovanjske skupine in nadomestne družine. Vodstvo zavoda si je za prednostni cilj zastavilo postopno zmanjševanje števila stanovalcev v obeh enotah, in sicer tako da bi zaprli enoto Trate v letu 2004 in popolnoma prestrukturirali enoto v Hrastovcu do letu 2010 ter na ta način uveljavili humanejše pogoje v novih, neodvisnih oblikah bivanja.

Za realizacijo tako ambicioznih ciljev je Josip Lukač s sodelavci pripravil obsežen akcijski načrt, v katerem so jasno opisani načini in projekti, s katerimi bodo dosegli začrtane usmeritve. Opisane usmeritve so v celoti v skladu z usmeritvami, zapisanimi v Nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2005.

Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 namreč zagovarja stališče, da imajo uporabniki socialno varstvenih storitev pravico do čimbolj neodvisnega življenja v "normalnem" okolju, seveda pa jim je treba zagotoviti ustrezno podporo različnih formalnih in neformalnih mrež izvajalcev, ki z različnimi storitvami, servisi in programi omogočajo samostojno življenje v skupnosti.

Med najpomembnejše cilje pri prestrukturiranju dejavnosti zavodov za institucionalno varstvo odraslih s posebnimi potrebami v nacionalnem programu sodijo:

• načrtno prestrukturiranje dela obstoječih kapacitet v nove, uporabnikom prijaznejše oblike, zlasti v skupnostne in zunaj institucionalne programe, ki dopuščajo večjo avtonomnost posameznikom
• uvedba modelov individualiziranega plačevanja storitev, tako da bo plačilo zagotovljeno uporabniku ne izvajalcu storitve
• ugotavljanje potreb posameznega uporabnika in uveljavljanje individualnih načrtov reševanja socialne stiske in težave
• opolnomočenje uporabnikov za to, da bodo enakovredno sodelovali s strokovnjaki
• nadomeščanje metode nudenja pomoči z metodami podpore uporabnika
• seznanjanje uporabnika z njegovimi pravicami in z načini za njihovo uveljavljanje.

Izhajajoč iz teh usmeritev so v Zavodu Hrastovec na pobudo Josipa Lukača pripravili predlog reorganizacije celotnega zavoda in pospešen razvoj naslednjih oblik bivanja in storitev za svoje stanovalce:

• ustanovitev večjega števila manjših varovanih domov (do 50 oseb)
• organiziranje mobilne službe zavoda za pomoč programom nastanitve, ki se izvajajo v lokalnih okoljih
• ustanovitev večjega števila manjših dislociranih enot z največ 12 stanovalci
• nastanitev svojih stanovalcev v različnih oblikah stanovanj, predvsem v varovanih stanovanjih
• oskrbo stanovalcev v nadomestni (drugi) družini.

Velik del ciljev, ki so jih zapisali v akcijski načrt, so v zavodu v Hrastovcu že dosegli, med najpomembnejšega pa vsekakor sodi tudi uradno zaprtje enote v Tratah, ki so jo izpeljali septembra letos in v kateri je bilo do takrat skoraj 200 stanovalcev. Ta dogodek, ki je eden redkih primerov v evropskem prostoru, je imel izredno velik odmev tako doma kot v tujini in je pomembno prispeval k še večji prepoznavnosti zavoda.

Poleg številnih dosežkov na organizacijskem in vsebinskem področju velja omeniti tudi pomembne dosežke na področju investicij. Sodeloval je pri projektih izgradnje VDC in CSD Lenart, v zavodu Hrastovec - Trate pa so začeli postopno obnavljati prostore in infrastrukturo. Med posebne dosežke vsekakor sodi gradnja pokritega bazena za rekreacijo in terapijo stanovalcev in nova jedilnica, v kateri so dobili mesto vsi stanovalci zavoda. Sodeloval je tudi pri izdelavi projektne dokumentacije za varovane oziroma negovalne domove za ljudi s posebnimi potrebami in projektne dokumentacije za Dom za stare v občini Lenart.

Josip Lukač je objavil številne prispevke o obravnavi oseb s posebnimi potrebami v domačih strokovnih revijah in biltenih.

Predlagatelj za podelitev nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva Josipu Lukaču je Socialna zbornica Slovenije. Predlog so podprli: Svet Zavoda Hrastovec - Trate, prof. dr. Katja Vadnal z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ALTRA - Odbor za novosti v duševnem zdravju, OZARA Slovenije - nacionalno združenje za kakovost življenja, VDC POLŽ Maribor in FIRIS Logatec.