NATALIJA ZUPANČIČ, BRANKA STARE RAVNIK ter IVANA SREBOT in IVANKA VIDOVIČ

NATALIJA ZUPANČIČ, po poklicu univ. dipl. psihologinja, rojena 12. 5. 1965, iz Žalca.

Delo na področju varstva mladostnikov in kasneje na področju penale in osebne pomoči, zlasti pa delo z osebami z motnjami v duševnem zdravju in z zasvojenimi z nedovoljenimi drogami, ki ga je začela na Centru za socialno delo (CSD) Žalec leta 1992, ji je skozi prakso pokazalo, da storitve, ki jih je center izvajal v sklopu rednih dejavnosti, niso dovolj ohlapen in prilagodljiv okvir za uspešno delo.

Že leta 1992 je prek projektnih oblik dela sestavila in izbrala več skupin prostovoljcev, ki so se srečevali z otroki iz rizičnih družin, z obsojenci ter mladostniki, nameščenimi v vzgojne zavode, manjše število prostovoljcev pa tudi z ljudmi z diagnozo duševne bolezni. Informacije, ki jih je pridobila od prostovoljcev, ki so se redno družili z uporabniki psihiatrije, na supervizijah, so jo vodile v intenzivne priprave na ustanovitev samopomočne skupine za ljudi s težavami v duševnem zdravju in diagnozo duševne bolezni, ki je po letu dni prerasla v Dnevni center za ljudi s težavami v duševnem zdravju Eureka, ki redno deluje že vse od leta 1999.

Leta 2000 pa je bil uradno odprt še Dnevni center za uživalce drog in njihove starše Želva, ki je v začetku prav tako deloval v prostorih CSD Žalec. Zaradi potreb na terenu in izredno povečanega števila uporabnikov nedovoljenih drog v Žalcu pa sta se marca 2001 oba dnevna centra preselila na samostojno lokacijo. Ob ustanovitvi društva za pomoč in samopomoč Želva - Eureka pa je dejavnost dnevnega centra tudi formalno prešla iz javnega zavoda CSD Žalec pod okrilje nevladne organizacije, v okviru katere delujejo Natalija Zupančič, javni delavci in prostovoljci.

Aktivnosti obeh dnevnih centrov so izredno široke, razmere na terenu ter interesi uporabnikov pa predstavljajo vedno nova pričakovanja in odzive, zato Natalija Zupančič dejavnost dopolnjuje in širi tako na področju preprečevanja uživanja drog kot na področju duševnega zdravja. Letos so bile tako aktivnosti Natalije Zupančič usmerjene predvsem v spremembe na osebnostnem področju uporabnikov, s poudarkom na izgradnji pozitivne samopodobe in pridobivanju potrjevanja, za kar je delovni proces izredno primeren. Delo in z njim naučena odgovornost sta izredno pomembna vrednota, ki hkrati nudi uporabnikom tudi osamosvojitev in možnost, da začnejo odločati o sebi in svojem življenju.

Vse to je vodilo k oblikovanju programa javnih del, v katerem dosledno zaposlujejo samo brezposelne osebe, ki imajo za sabo izkušnjo uživanja drog ali pa so vključeni v metadonsko vzdrževalno terapijo, ter uporabnike, ki imajo diagnozo duševne bolezni, kar pomeni, da zaposlujejo le tiste, ki sodijo v kategorijo težje zaposljivih oseb in so popolnoma nekonkurenčni na trgu delovne sile. Kadrovanje na tem področju je izredno zahtevno, saj ima večina uporabnikov nižjo izobrazbo, nimajo delovnih izkušenj in znanj, imajo pa težave pri komunicijranju ter reševanju vsakodnevnih težav in stisk.

Letos so aktivno pristopili tudi k širjenju prepoznavnosti programa v lokalni skupnosti in širše v regiji. Natalija Zupančič je imela številna predavanja in predstavitve dejavnosti Dnevnega centra Želva - Eureka pri tistih ustanovah, ki so pomembne v sklopu celotnega delovanja. Pomembno prepoznavnost, ki je izraz kontinuiranega in strokovnega dela Natalije Zupančič, je v letos dosegla tudi na področju povečanja vključevanja večjega števila uporabnikov.

Predlagatelj za podelitev priznanja za dosežke na posameznih področjih je CSD Žalec.

BRANKA STARE RAVNIK, po poklicu univ. dipl. psihologinja, rojena 8. 12. 1953, iz Žirovnice, zaposlena na Centru za socialno delo (CSD) Jesenice.

Branka Stare Ravnik poleg rednega dela na CSD Jesenice kot mentorica razvija različne preventivne programe, kot so prostovoljno delo z otroki in mladostniki, mladinske delavnice, preprečevanje socialne izključenosti in razvoja zasvojenosti pri otrocih iz družin, ki so obremenjene z odvisnostjo in revščino, skupinsko delo z otroki s suicidalnimi težnjami, delavnice učenja socialnih veščin, delavnice za mlade itd. Zadnji dve leti skupaj s sodelavko vodi projekt "Prostovoljno delo z otroki in mladostniki".

Letos pa Branka Stare Ravnik aktivno sodeluje pri organiziranju Dnevnega centra za mlade pri CSD Jesenice, ki bo otrokom od 1. do 8. razreda osnovne šole nudil oskrbo ter psihosocialno in učno pomoč.

Na nivoju lokalne skupnosti sodeluje pri usposabljanju prostovoljcev pri različnih društvih in združenjih, aktivna je v Komisiji za mlade in Komisiji za financiranje občinskih preventivnih programov v občini Jesenice. V Društvu prijateljev mladine Jesenice sodeluje kot mentorica programov ustvarjalnih dejavnosti na letovanju. Je tudi članica Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

Kot supervizorka izvaja supervizijo za prostovoljce v projektu Prostovoljno delo z otroki in mladostniki pri CSD Jesenice, za prostovoljce, ki delujejo v okviru Mladinskega centra Jesenice, ter za zaposlene v Varni hiši za ženske in otroke, žrtve nasilja.

Na nivoju države aktivno sodeluje v Društvu psihologov Slovenije.

Predlagatelj za podelitev priznanja je CSD Jesenice. Predlog so podprli: Društvo psihologov Slovenije, Občina Jesenice, Zveza društev prijateljev mladine Jesenice, Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice in Socialna zbornica Slovenije.

IVANA SREBOT, rojena 23. 9. 1951, iz Prevalj, po poklicu učiteljica telesne vzgoje, opravlja delo korektivnega gimnastika, in IVANKA VIDOVIČ, rojena 5. 2. 1948, iz Črne na Koroškem, specialna pedagoginja.

Predlagani nagrajenki sta s svojim dolgoletnim delom na področju športne vzgoje uspešno razvijali nove oblike, metode in vsebine ter tako pripomogli k razvoju gibalno-športne vzgoje oseb z motnjami v duševnem razvoju v CUDV Črna na Koroškem in na širšem slovenskem področju.

Ivanka Vidovič je na delovnem mestu učitelja telesne vzgoje z vsebinami s področja gibalno-športnega področja poučevala in razvijala pozitiven odnos do športa. Z njenim neposrednim delom in vzgledom so se osebe s posebnimi potrebami lahko vključevale v kvalitetnejšo obliko življenja, saj so skozi številna športna tekmovanja rasle tudi osebnostno, socialno in emocionalno.

Ivana Srebot na delovnem mestu korektivnega gimnastika z vsebinami svojega dela nudi pomoč osebam s posebnimi potrebami na področju ohranjanja telesne drže in razvijanju izpadlih funkcionalnih sposobnosti. S tem dopolnjuje osnovni cilj posameznika, da razvije gibalno-športna znanja v skladu z razvojnimi sposobnostmi na vseh področjih do najvišje možne meje.

V okviru programa Zavoda Republike Slovenije za šolstvo sta skupaj pripravili in oblikovali priročnik za področje športne vzgoje z naslovom "Hopla, en, dva, tri zame!", ki je izšel leta 2003. Priročnik je v celoti usmerjen k spodbujanju otrokove in mladostnikove gibalne ustvarjalnosti, pri čemer je poudarjen individualni pristop, hkrati pa so upoštevane otrokove oziroma mladostnikove sposobnosti. Priročnik je namenjen učiteljem, defektologom, vzgojiteljem ter učiteljem razrednega pouka. V letu 2004 sta obe predlagani nagrajenki teoretično (s predavanji) in praktično (z demostracijo vsebine učbenika) predstavili vsebino učbenika na študijskih skupinah in delovnih aktivih, ki prek Zavoda Republike Slovenije za šolstvo delujejo širom po Sloveniji.