Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ocenjuje, da  slovenski trg dela ni ogrožen zaradi pritoka tuje delovne sile ter da je trenutna migracijska politika ustrezna, saj omogoča delodajalcem nadomestitev delovne sile, ki je ni mogoče dobiti na domačem trgu dela, pri čemer pa daje prednost domačim brezposelnim osebam in z njimi izenačenim osebam.

1. PROSTO GIBANJE DELAVCEV

Z vstopom Slovenije v EU so v veljavi trije režimi zaposlovanja tujcev:

• zaposlovanje državljanov držav članic EU-15
• zaposlovanje državljanov novih držav članic
• zaposlovanje državljanov tretjih držav.

Pogodba o pristopu na področju prostega pretoka oseb določa 7-letno fleksibilno prehodno obdobje med 8 novimi državami članicami (izjema sta Ciper in Malta) in 15 državami članicami EU-15 ter državami Evropskega gospodarskega prostora (EGP: Islandija, Lichtenstein, Norveška) za prosto gibanje delavcev. Republika Slovenija je uveljavila načelo vzajemnosti, kar pomeni, da v času prehodnega obdobja proti vsaki državi članici EU-15 uveljavlja enakovredne ukrepe.

Ker so Švedska, Irska in Velika Britanija na podlagi svoje nacionalne zakonodaje liberalizirale dostop na svoje trge dela za slovenske državljane, je Slovenija na podlagi vzajemnosti sprostila dostop na svoj trg dela za državljane omenjenih držav, kar pomeni, da državljani teh držav za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Državljani drugih držav EU-15 in EGP pa se v Sloveniji zaposlujejo v skladu z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/2000) in za zaposlitev v Sloveniji potrebujejo delovno dovoljenje.  

Med novimi državami članicami se od 1. maja 2004 za zaposlovanje uporablja zakonodaja EU, kar pomeni, da je v veljavi prosto gibanje delavcev. Državljani novih držav članic za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja.

Državljani tretjih držav se v Sloveniji zaposlujejo v skladu z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev ter za zaposlitev potrebujejo delovno dovoljenje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vsako leto izda uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj, s katero omejuje število državljanov tretjih držav na slovenskem trgu dela (uredba je bila prvič sprejeta v letu 2004, za leto 2005 jo je vlada sprejela 17. marca 2005 - uredba za leto 2005 (Uradni list RS, št. 31/2005).

V Sloveniji se pri zaposlovanju prednostno obravnavajo slovenski državljani in z njimi izenačeni državljani novih držav članic ter državljani Švedske, Irske in Velike Britanije. Državljani držav članic EU-15 in EGP pa imajo pri zaposlovanju prednost pred državljani tretjih držav (nečlanic EU).

2. STANJE NA TRGU DELA V SLOVENIJI

a) obdobje od 1. maja 2004 do 31. marca 2005

• Državljani držav članic EU:

V skladu s Pravilnikom o vsebini in načinu vodenja evidenc državljanov držav članic Evropske unije, z njimi izenačenih državljanov in njihovih družinskih članov o zaposlitvah, opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava in o napotenih delavcih, ki v RS izvajajo storitve (Uradni list RS, št. 45/2004) v Sloveniji statistično spremljamo stanje na trgu dela.

Na Zavodu RS za zaposlovanje mora slovenski delodajalec:

• prijaviti zaposlitev
• prijaviti delo na podlagi pogodbe civilnega prava
• prijaviti napotene delavce iz vseh držav EU - 25, ki v Sloveniji izvajajo storitve.

Na Zavodu RS za zaposlovanje so v obdobju od 1. 5. 2004 do 31. 3. 2005 zabeležili skupaj 3.941 prijav, kar pomeni, da se je 3.941 državljanov EU zaposlovalo, delali na podlagi pogodbe civilnega prava ali izvajali storitve v Sloveniji brez delovnega dovoljenja oziroma le na podlagi prijave zaposlitve, dela ali izvajanja storitev.

Prijave zaposlitve: 1.154

Tabela navaja število državljanov, ki so se zaposlovali (sklenili redno delovno razmerje) v navedenih obdobjih. Gre predvsem za zaposlitve v gradbeništvu, kot vozniki, plesalke, mesarji, varilci, ključavničarji,...

Prijave dela na podlagi pogodbe civilnega prava: 227

Na ZRSZ je bilo opravljenih 227 prijav dela na podlagi pogodbe civilnega prava. Ne gre za sklenitev delovnega razmerja niti za opravljanJe storitev s strani podjetja ali samozaposlene osebe, temveč za individualno opravljanje dela z naročnikom – delodajalcem, kot na primer sezonska dela.

Prijava napotenih delavcev, ki v Sloveniji izvajajo storitve: 2.560

Prijavljenih je bilo 2.560 državljanov držav EU, ki prek svojih podjetij opravljajo storitve v Sloveniji. Gre za storitve z napotenimi delavci, nameščanje delavcev v podružnici ali hčerinski družbi v Sloveniji ter gibanje oseb znotraj družb.

Med prijavljenimi napotenimi delavci, ki v Sloveniji opravljajo storitve, največji delež predstavljajo državljani Slovaške. Državljani Slovaške in Poljske opravljajo storitve predvsem na področju gradbeništva, kot varilci, pomožni delavci, gradbeni delavci,... Državljani Italije opravljajo storitve predvsem v zabavnem programu, kot artisti, estradni umetniki, ki nastopajo v Sloveniji krajši čas (dan ali dva). V lanskem letu jih je bilo 260 in v prvem tromesečju tega leta 78. Državljani Avstrije izvajajo storitve kot direktorji podjetij, kot strokovnjaki na področju elektrotehnike in tudi v gradbenem sektorju.

• Državljani tretjih držav:

Konec marca 2005 je bilo za državljane tretjih držav 38.206 veljavnih delovnih dovoljenj. Za državljane nekdanje SFRJ je bilo konec marca 2005 36.205 veljavnih delovnih dovoljenj, za državljane drugih tretjih držav pa 2.001.

b) obdobje pred 1. majem 2004

Pred vstopom Slovenije v EU, na dan 30. 4. 2004, je bilo vseh veljavnih delovnih dovoljenj 39.971 (21.617 osebnih delovnih dovoljenj, 12.296  dovoljenj za zaposlitev, 6.001 dovoljenje za delo (od tega 3.154 dovoljenj za sezonska dela in 2.612 za gradbeništvo)):

• za državljane držav EU-15 je bilo 779 veljavnih delovnih dovoljenj, kar je predstavljalo 2% vseh veljavnih delovnih dovoljenj; od tega je bilo največ veljavnih delovnih dovoljenj izdano državljanom Italije (199), Avstrije (172), Francije (139), Velike Britanije (75),...
• za državljane novih držav članic EU je bilo 557 veljavnih delovnih dovoljenj (1,4% vseh veljavnih delovnih dovoljenj); od tega je bilo izdanih največ delovnih dovoljenj državljanom Slovaške (446), Češke (59), Madžarske (38), Poljske (25),...
• druga veljavna delovna dovoljenja so bila izdana državljanom tretjih držav, med katerimi so bila ta večinoma izdana državljanom bivše Jugoslavije.

3. ZAŠČITA SLOVENSKEGA TRGA DELA

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve redno spremljamo stanje na trgu dela, da bi lahko ob motnjah na trgu dela pravočasno ukrepali.

Če bi se zaradi povečanega zaposlovanja tujcev pokazale motnje na našem trgu dela, imamo na voljo naslednje ukrepe:

• za omejevanje državljanov tretjih držav imamo z uredbo določeno kvoto delovnih dovoljenj, s katero že drugo leto omejujemo njihovo število. Po potrebi bi bilo mogoče uredbo spremeniti in kvoto zmanjšati, lahko pa Vlada RS določi tudi omejitve in prepovedi zaposlovanja in dela tujcev po regijah, področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji ali prepove pritok novih tujih delavcev v celoti ali iz določenih regionalnih področij, kadar je to utemeljeno z javnim ali splošnim gospodarskim interesom.
• pri motnjah zaradi zaposlovanja delavcev iz novih držav članic pa imamo možnost Evropski komisiji predlagati uvedbo varnostne klavzule zoper katerokoli novo državo članico, če v času prehodnega obdobja ugotovimo, da imamo ali pričakujemo resne motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu.

Ocenjujemo, da slovenski trg dela ni ogrožen zaradi pritoka tuje delovne sile ter da je trenutna migracijska politika, ki se izvaja s soglasjem socialnih partnerjev, ustrezna, saj omogoča delodajalcem nadomestitev delovne sile, ki je ni mogoče dobiti na domačem trgu dela. Hkrati pa omogoča regulacijo v taki meri, da ne ogroža slovenskega trga dela, saj daje prednost domačim brezposelnim osebam in z njimi izenačenimi osebami (državljani novih držav članic in državljani Irske, Švedske in Velike Britanije).

4. PROST PRETOK STORITEV – NAPOTENI DELAVCI

Izvajanje storitev med državami članicami EU je po Pogodbi o pristopu prosto.

Le Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija v času, ko uveljavljata nacionalno zakonodajo na področju prostega gibanja delavcev, omejujeta izvajanja nekaterih storitev slovenskih podjetij z napotenimi delavci v ZRN oziroma v Avstriji. Slovenija na področju prostega pretoka storitev do Nemčije in Avstrije ni uveljavila načela vzajemnosti.

Za izvajanje storitev z napotenimi delavci iz držav članic EU in držav EGP se tako Zakon o zaposlovanju in delu tujcev od 1. maja 2004 ne uporablja oziroma za izvajanje storitev napoteni delavci iz teh držav ne potrebujejo delovnih dovoljenj.