Vlada Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala Informacijo o prostem pretoku oseb (prosto gibanje delavcev in priznavanje poklicnih kvalifikacij) po 1. maju 2004 in zadolžila pristojna ministrstva, da spoštujejo v informaciji določene naloge v omenjenem časovnem roku. Po preteku prvih dveh mesecev od vstopa Slovenije v EU vlada ugotavlja, da so sprejeti ukrepi na področju prostega gibanja delavcev vzpostavili učinkovit sistem spremljanja stanja in gibanja na slovenskem trgu dela ter da po vstopu Slovenije v EU ni prišlo do prekomernega priliva tuje delovne sile s strani držav članic EU, ki bi povzročal motnje na slovenskem trgu dela. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi vzpostavilo tudi učinkovit sistem priznavanja kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.

Države, ki so v skladu s Pogodbo o pristopu na podlagi nacionalne zakonodaje v celoti liberalizirale dostop slovenskim državljanom na njihove trge dela so Irska, Švedska ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Slovenija je v skladu z načelom vzajemnosti uveljavila enakovredne ukrepe, kar pomeni, da državljani teh držav za zaposlitev v Sloveniji od 1. maja 2004 ne potrebujejo delovnega dovoljenja.

Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija ter države Evropskega gospodarskega prostora (EGP - Islandija, Lichtenstein in Norveška) pa niso v celoti liberalizirale dostopa na njihove trge dela za slovenske državljane. Za vse te države Slovenija uveljavlja načelo vzajemnosti.

Z Avstrijo, ki sicer dosledno upošteva določbe iz Pristopne pogodbe in je slovenskim državljanom, ki so že 12 mesecev ali več zaposleni v Avstriji, omogočila prost dostop na avstrijski trg dela, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve konec februarja 2004 pričelo s tehničnimi razgovori za sklenitev bilateralnega sporazuma na področju zaposlovanja. Sporazum je vsebinsko usklajen, vendar pričakujemo z avstrijske strani še nekatere vsebinske predloge.

Italijanska vlada pa je sprejela odlok, s katerim določa, da izda za vse državljane novih držav članic EU 20.000 delovnih dovoljenj po poenostavljenem postopku. Sloveniji je posredovala pobudo za sklenitev bilateralnega sporazuma o zaposlovanju na maloobmejnih območjih (območje Videmskega sporazuma), ki jo je Slovenija sprejela kot dobro osnovo za začetek pogovorov o sklenitvi sporazuma, ki bi veljal na celotnih ozemljih obeh držav pogodbenic s specifično ureditvijo na maloobmejnih območjih. Italija na slovensko pobudo še ni posredovala uradnega odgovora.

Zaposlovanje državljanov novih držav članic EU je v Sloveniji izenačeno z zaposlovanjem slovenskih državljanov, delavec iz omenjenih držav mora za zaposlitev v Sloveniji izpolnjevati enake pogoje kot domači delavci in ima enake obveznosti in pravice kot domači delavci v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Za zaposlovanje državljanov tretjih držav je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdalo uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj, s katero je omejilo število državljanov tretjih držav na slovenskem trgu dela.

Slovenski delodajalec, ki zaposli državljana nove države članice oziroma države EU-15, ki je popolnoma liberalizirala dostop na svoje trge dela za slovenske državljane, mora Zavodu RS za zaposlovanje v skladu s pravilnikom o evidencah le prijaviti delavce iz omenjenih držav. Prijava delavcev ni pogoj za dostop na slovenski trg dela, pomeni le evidentiranje in spremljanje stanja na trgu dela. Zavod RS za zaposlovanje pripravlja tedenska poročila stanja na trgu dela, ki jih redno spremlja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Delavci iz držav članic EU, ki so se v Sloveniji zaposlili, delajo na podlagi pogodb civilnega prava in izvajajo storitve, v veliki meri prihajajo predvsem iz Slovaške in drugih novih držav članic EU. Zaposlovanje, delo na podlagi pogodb civilnega prava in izvajanje storitev pa poteka predvsem v poklicih, ki so v Sloveniji deficitarni.

Z vstopom v EU je v okviru Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) začel delovati EURES (European employment service), ki predstavlja omrežje javnih služb za zaposlovanje in njihovih nacionalnih partnerjev iz držav članic EU in deluje zaradi uresničevanja prostega pretoka delavcev med državami članicami EU ter s tem reguliranja skupnega trga dela v EU. V ZRSZ delujejo štirje Eures svetovalci (območne službe ZRSZ Ljubljana, Maribor, Koper in Nova Gorica) in en manager, letos pa ZRSZ usposablja tudi EURES asistente v drugih območnih službah zavoda, ki bodo zagotavljali strankam osnovne informacije na to temo.

Na ZRSZ so v prvih dveh mesecih po vstopu Slovenije v EU prejeli 730 klicev oziroma (elektronskih) pošt, kjer so bila zastavljena splošna vprašanja o prostem pretoku delavcev v EU po 1. maju 2004. Iskalci zaposlitve so želeli tudi informacije o možnostih zaposlovanja v konkretnih članicah in kaj za to potrebujejo ter o postopkih urejanja zdravstvenega zavarovanja, bivanja za družinske člane in podobno, delodajalci pa so zastavljali vprašanja o možnosti za zaposlitev delavcev iz konkretnih držav ter o postopkih pri zaposlovanju.

ZRSZ je prejel tudi nekaj vprašanj tujih iskalcev zaposlitve o možnostih zaposlitve v Sloveniji. Tako so prejeli 28 ponudb za zaposlitev, predvsem iz Cipra in Malte. Slovenski delodajalci pa so na drugi strani oddali 42 potreb po delavcih, v katerih so navedli, da so pripravljeni zaposliti tudi delavce iz novih članic, v prvi vrsti iz Slovaške.

Še nekaj statističnih podatkov o stanju na slovenskem trgu dela po 1. maju 2004:

Na Zavodu RS za zaposlovanje so v obdobju od 1. 5. 2004 do 16. 7. 2004 zabeležili skupaj 623 prijav:

• prijave zaposlitve: 101 (Slovaška 52, Češka 25, Madžarska 11, Poljska 8, Velika Britanija 4, Litva 1)
• prijave dela na podlagi pogodbe civilnega prava: 33 (Češka 14, Poljska 7, Madžarska 5, Slovaška 2, Velika Britanija 2, Italija 2, Švedska 1)
• prijava napotenih delavcev, ki v Sloveniji izvajajo storitve: 489 (Slovaška 272, …)
  

Služba za odnose z javnostmi