Skoči na vsebino

PROST PRETOK DELAVCEV IN STORITEV V EU

 

Prost pretok oseb je poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev ena od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije (EU) in eden od principov Rimske pogodbe iz leta 1957, ki pa je bilo uveljavljeno postopoma. Načelo prostega gibanja oseb se nanaša na zmanjšanje administrativnih ovir z namenom omogočiti državljanom držav članic EU in njihovim družinskim članom ne glede na državljanstvo, da se prosto gibljejo med državami članicami z namenom, da tam živijo, delajo, študirajo ali se upokojijo.

 

Z izjemo Republike Hrvaške ima Republika Slovenija z vsemi drugimi državami članicami tudi v praksi uveljavljeno pravico do prostega pretoka delavcev, kar pomeni, da so državljani drugih držav članic in njihovi ožji družinski člani na slovenskem trgu dela izenačeni s slovenskimi državljani (in seveda obratno) ter se lahko zaposlijo in samozaposlijo brez delovnih dovoljenj. Poleg držav članic EU velja načelo prostega pretoka delavcev tudi z državami Evropskega gospodarskega prostora (Norveška, Liechtenstein, Islandija) in Švicarsko konfederacijo.
 
Poleg zaposlitve in samozaposlitve se načelo prostega pretoka nanaša tudi na izvajanje storitev. Tako lahko podjetje s sedežem v eni izmed držav članic EU (vključno z Republiko Hrvaško) na podlagi pogodbe z naročnikom iz druge države članice v tisti države čezmejno izvaja storitve z delavci, zaposlenimi pri njem, brez delovnih dovoljenj, in sicer ne glede na državljanstvo delavcev. Če so delavci, ki bodo napoteni, državljani tretjih držav, pa so si v državi, kamor bodo napoteni, predhodno dolžni urediti prebivanje, v skladu z zakonodajo tiste države. 

 

Podjetja so pred napotitvijo delavcev za njih dolžna pridobiti obrazec A1 (prej E101), ki je potrdilo o predpisih o socialni varnosti, ki se uporabljajo za imetnika (slovenska podjetja predmetno potrdilo pridobijo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije), v času napotitve pa so podjetja delavcem dolžna zagotoviti pravice v skladu z zakonodajo države članice, kjer bodo delavci storitve izvajali, kar mora biti razvidno iz pogodbe o zaposlitvi. Prav tako so praviloma pred začetkom izvajanja storitev dolžna pri pristojnih organih države, kjer se bodo storitve izvajale, prijaviti začetek izvajanja storitev. Podrobnejše informacije so zagotovljene na spletni strani napotenidelavci.si, kjer je na voljo tudi spletni priročnik.

 

Z namenom olajšanja čezmejnega izvajanja storitev z napotenimi delavci v okviru EU delujejo nacionalni Uradi za zvezo, katerih naloga je med drugim tudi zagotavljanje vseh pomembnih informacij zainteresiranim podjetjem. Skladno s tem lahko podjetja vprašanja v zvezi z administrativnimi postopki, ureditvijo prebivanja za delavce, ki so državljani tretjih držav, ter relevatno zakonodajo, ki so jo dolžna spoštovati, naslovijo na Urad za zvezo tiste države članice, kjer bodo storitve izvajala.

 

 

Pomembne povezave:

 
 
Dodatne informacije: