Skoči na vsebino

ŠTIPENDIJE

 

Štipendije so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov ali štipendistk. So dopolnilni prejemek namenjen kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem.

 

Zakon o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip-1) v 8. členu določa, da se v Republiki Sloveniji lahko dodelijo naslednje štipendije:

-         državne štipendije,

-         Zoisove štipendije,

-         štipendije za deficitarne poklice,

-         štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,

-         štipendije Ad futura.

 

Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:

-         kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,

-         štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,

-         štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.

Državne in Zoisove štipendije ni mogoče kombinirati.

Štipendije se dodelijo za izobraževalni program od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Štipendije se ne morejo prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času podaljšanega študentskega statusa ali dodatnega študijskega leta po preteku izobraževalnega programa.

 

Do štipendije so upravičene osebe s statusom dijaka ali študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih. Upravičenci do štipendije so:

-         državljani Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji,

-         državljani Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so pripadniki avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti,

-         državljani držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), če izkažejo vsaj petletno neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji neposredno pred rokom za prijavo na javni razpis, po katerem uveljavljajo štipendijo,

-         delavci migranti, ki so državljani države članice EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovim vzdrževanim družinskim članom,

-         obmejni delavci, ki so državljani države članice EU in prebivajo v drugi državi članici EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovim vzdrževanim družinskim članom,

-         državljani tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas.

 

Štipendijo lahko pridobijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije v Republiki Sloveniji ali tujini in niso:

-         v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,

-         vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,

-         poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

 

1. DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

 

Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)  roka (ali javnega poziva) za oddajo vloge za uveljavljanje pravice do državne štipendije ni več. Zakon določa, da državna štipendija upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, o čemer center za socialno delo vsako šolsko/študijsko leto odloča ponovno (na podlagi vložene vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije).

 

Če se želi štipendist prepisati v drug izobraževalni program, je dolžan v 8 dneh po nastanku spremembe o tem obvestiti center za socialno delo in od njega pridobiti pisno soglasje.
 

Dijaki naj vlogo za uveljavljanje državne štipendije vložijo v mesecu avgustu, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom. Polnoletni dijaki vlogo oddajo sami. Mladoletni dijaki lahko vlogo oddajo sami, poleg podpisa vlagatelja pa je potreben še podpis zakonitega zastopnika. Za mladoletne dijake lahko vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo tudi starši oziroma zakoniti zastopniki na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

 

Študenti naj vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo v mesecu septembru, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. oktobrom.

 

Vlogo je treba oddati pri pristojnem centru za socialno delo.

-         vloge

-         poenostavljena elektronska vloga  - z veljavnim digitalnim potrdilom lahko za državno štipendijo oddate poenostavljeno e-vlogo (prek portala e-uprava), če pri tem ne zaprošate tudi za zahtevnejše pravice, kot so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (za navedene pravice je treba vložiti običajno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev).

-         več o elektronski oddaji prek portala e-uprava

 

K državni štipendiji se lahko dodelijo naslednji dodatki:

 

1. Dodatek za bivanje

Dodatek v višini 80 eurov mesečno je mogoče dodeliti štipendistu, ki:

-         ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja,

-         kraj stalnega prebivališča je oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km,

-         strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in

-         štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine v kraju izobraževanja.

 

Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.

 

Štipendist kateremu je dodeljena državna štipendija in dodatek za bivanje ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice, je pa upravičen do letne subvencioniranje vozovnice za 10 voženj na mesec.

 

Vlagatelj, ki uveljavlja dodatek za bivanje, priložiti enega od naslednjih dokazil:

-         fotokopijo najemne pogodbe (zadošča navadna (in ne overjena) fotokopija), ali

-         potrdilo dijaškega doma o nesubvencioniranem bivanju, če biva v zasebnem dijaškem domu, ali

-         fotokopijo najemne pogodbe oziroma potrdilo študentskega oziroma dijaškega doma, če se izobražuje v tujini.

 

2. Dodatek za uspeh

Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno

oceno:

Razred

Povprečna ocena dijaka

Višina dodatka za                                       uspeh v evrih/mesec

1.

od vključno 4,0 do vključno 4,25

17

2.

nad 4,25 do vključno 4,50

22

3.

nad 4,50 do vključno 4,75

30

4.

nad 4,75

40

 

Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno in opravil določeno število obveznosti za letnik v kreditnih točkah ECTS od skupno 60 možnih:

Razred

Povprečna ocena dijaka

Višina dodatka za                                       uspeh v evrih

1.

50 ali več ECTS, nad 8,00

17

2.

50 ali več ECTS, nad 9,00

22

3.

55 ali več ECTS, nad 8,00

30

4.

55 ali več ECTS, nad 9,00

40

 

Do dodatka za uspeh ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa.

 

3. Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

Dodatek je mogoče dodeliti štipendistu, ki:

1.     mu je priznana invalidnost oz. telesna okvara na podlagi:

        -     odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIS) ali

        -     odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ali

 

2.     za katerega starši prejemajo dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ali

 

3.     je  usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja (samo za srednješolsko izobraževanje oziroma samo za dijake).

        -     dijak, ki je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja, kar izhaja iz odločbe Zavoda za šolstvo. Ni pa mogoče podeliti dodatka dijakom, ki jim je na podlagi odločbe Zavoda za šolstvo omogočeno prilagojeno izvajanje rednega izobraževalnega programa ali jim je omogočena dodatna strokovna pomoč pri opravljanju rednega izobraževalnega programa. Iz odločbe Zavoda za šolstvo mora torej izhajati, da je dijak usmerjen v prilagojen program in ne, da gre le za prilagojeno izvajanje rednega programa.

 

2. ZOISOVE ŠTIPENDIJE

 

Zoisove štipendije se dodeljujejo kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Zoisove štipendije podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, kamor se tudi odda vloga v skladu z javnim pozivom.

 

Dodatne informacije o Zoisovih štipendijah so dostopne na spletni strani sklada pod točko Zoisove štipendije.

 

3. ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE

 

Namen štipendij za deficitarne poklice je spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Deficitarna področja in izobraževalne programe določa Politika štipendiranja (2015-2019) s spremembami in dopolnitvami, sprejeta na Vladi Republike Slovenije dne 4. 6. 2015 in 4. 11. 2016.

 

Višina štipendije

 

Štipendija znaša 100 EUR mesečno. Vsako leto je podeljenih do 1000 štipendij.

Objava razpisa

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije vsako leto najpozneje do konca januarja objavi javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice. Vlogo za štipendijo za posamezno šolsko leto je možno oddati do 20. 9. tekočega leta. 

O aktualnih razpisih in izobraževalnih programih, za katere so razpisane štipendije, je objavljeno tukaj.

Pomembno:

  • prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka;
  • ravno tako ne vpliva na višino plačila dohodnine;
  • dijak lahko istočasno prejema državno štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice;
  • v primeru, da dijak ponavlja isti letnik oz. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot eno leto

4. SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ

 

Namen je usklajevanje razmerja med ponudbo in potrebami po kadrih v posamezni regiji, dviga ravni izobrazbene strukture, zniževanje strukture brezposelnosti, vračanja izšolanih kadrov v regijo in spodbujanje razvoja kadrovskega štipendiranja podjetij v regiji ter načrtovanje razvoja kadrov skladno s potrebami trga dela.

 

Kadrovska štipendija predstavlja povezovanje človeških virov in zaposlovalne sfere, kajti podjetja si lahko preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način spodbudijo razvoj podjetij.

S kadrovskimi štipendijami se dijakom in študentom pomaga priti do ustreznega poklica oziroma izobrazbe, kar omogoča njihovo večjo zaposljivost.

 

Štipendije dodeli delodajalec dijaku oziroma študentu za izobraževalni program na podlagi svojih kadrovskih potreb. Kadrovske štipendije lahko delodajalci sklepajo kadarkoli v šolskem oziroma študijskem letu, saj gre za pogodbeno razmerje med dvema strankama.

 

Prednost kadrovskih štipendij je v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju.

 

Dijaki in študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, seznanijo na več načinov:

Ÿ  preko Izmenjevalnice na spletni strani sklada (http://www.sklad-kadri.si/si/izmenjevalnica/), kjer lahko delodajalci oddajo svoje potrebe po kadrovskih štipendistih za posamezno šolsko/študijsko leto;

  • na spletnih straneh regionalnih razvojnih agencij, kjer objavljajo zbrane potrebe delodajalcev po štipendistih v svojih regijah;
  • objave delodajalcev, ki jih ti naredijo v svojih internih glasilih, na svojih spletnih straneh, v javnih občilih itd.

Ministrstvo je na podlagi javnega razpisa podelil javno pooblastilo za izvajanje regijskih shem kadrovskih štipendij do konca leta 2022. Izbranih je bilo 12 nosilcev, ki imajo status regionalne razvojne agencije (RRA) v posamezni statistični regiji. RRA na spletni strani letno objavijo javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij v posamezni statistični regiji. Na razpis se lahko prijavi delodajalec, in sicer posameznemu RRA, glede na to, v kateri statistični regiji je sedež podjetja.

Seznam nosilcev javnega pooblastila glede na statistično regijo:

-       Posavje: Regionalna razvoja agencija Posavje

-       Pomurje: PORA, razvojna agencija Gornja Radgona

-       Osrednjeslovenska: Regionalna razvojna agencija – Ljubljanske urbane regije

-       Goriška: Posoški razvojni center

-       Gorenjska: BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj

-       Koroška: RRA Koroška – Regionalna razvojna agencija za Koroško d.o.o.

-       Savinjska: RASR, Razvojna agencija savinjske regije, d.o.o.

-       Primorsko-notranjska: RRA Zeleni kras d.o.o.

-       Zasavje: Regionalna razvojna agencija Zasavje

-       Jugovzhodna Slovenija: Razvojni center Novo mesto, svetovanje in razvoj, d.o.o.

-       Podravje: Mariborska razvojna agencija p.o.

-       Obalno-kraška: Regionalni razvojni center Koper

Operacijo sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.

 

5. UVELJAVLJANJE PRAVICE DO RAZLIČNIH ŠTIPENDIJ

 

Ko dijak/študent hkrati odda več vlog za dodelitev pravice do različnih vrst štipendij, ki jih ni mogoče dodeliti istočasno (državna, Zoisova, štipendija za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu) se rešujejo tako, da organ I. stopnje, v primeru da bo vlagatelj izpolnjeval pogoje za pridobitev štipendije in bo iz evidenc razvidno, da mu je bila že dodeljena druga štipendija (običajno je o državni štipendiji odločeno prej kot o Zoisovi štipendiji), pozval vlagatelja, da se odloči, katero od pridobljenih štipendij bo izbral oz. želi prejemati.

Če se vlagatelj odloči za Zoisovo štipendijo, je dolžan morebitna že prejeta javna sredstva iz naslova državne štipendije za tekoče šolsko oz. študijsko leto vrniti.

 

Če želi dijak/študent v naslednjem šolskem/študijskem letu pridobiti drugo štipendijo, kot tisto, ki jo že ima, se mora, v primeru pridobitve te druge štipendije, prvi štipendiji odpovedati.

 

 

6. TRAJANJE in IZPLAČEVANJE ŠTIPENDIJE

 

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja. Štipendija se izplačuje mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končnem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust štipendija ne izplačuje.

 

Štipendist je na podlagi vloge upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije v novem šolskem/študijskem letu, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, v primeru državne štipendije tudi pogoj cenzusa po ZUJPS in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

 

Štipendija se izplačuje tudi v dodatnem študijskem letu po izteku izobraževalnega programa I. ali II. stopnje (tj. absolventski staž), vendar le enkrat in sicer po I. ali po II. stopnji.

 

7. MIROVANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA

 

Štipendijsko razmerje miruje, če:

-         ponavlja isti letnik ali ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik istega izobraževalnega programa na isti ravni izobraževanja, za katerega je pridobil štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,

-         izgubi status dijaka ali študenta in mu je dovoljeno opravljanje učnih ali študijskih obveznosti,

-         štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje državne ali Zoisove štipendije najkasneje zadnji mesec tekočega šolskega ali študijskega leta za naslednje šolsko ali študijsko leto,

-         štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje drugih, v tem zakonu urejenih štipendij, v roku, kot ga določa javni razpis ali pogodba o štipendiranju,

-         dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za dodelitev štipendije,

-         štipendist, ki prejema Zoisovo štipendijo, ni izpolnil pogojev iz 23. člena tega zakona, razen če pogojev ni izpolnil zaradi opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,

-         štipendist, ki po predhodnem soglasju dodeljevalca štipendije spremeni izobraževalni program, opravlja letnike, za katere je že prejemal štipendijo,

-         štipendist, ki prejema štipendijo Ad futura, iz razlogov na strani izobraževalne ustanove ni mogel nadaljevati ali dokončati izobraževanja,

-         štipendist prostovoljno služi vojaški rok v Slovenski vojski.

 

8. PRENEHANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA

 

Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:

-         ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu,

-         prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo,

-         se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo,

-         spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega pisnega soglasja dodeljevalca štipendije,

-         štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,

-         po mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije najkasneje zadnji dan mirovanja ali če iz predloženih dokazil izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,

-         ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času podaljšanja študentskega statusa skladno s sedmim odstavkom 87. člena tega zakona,

-         sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli ali pridobi status brezposelne osebe pred zaključkom izobraževanja,

-         odpove štipendijsko razmerje.

 

9. VRAČILO ŠTIPENDIJE

 

Štipendist je dolžan vrniti štipendijo za letnik, katerega tudi po enoletnem mirovanju ni uspešno dokončal oziroma ni opravil obveznosti za napredovanje v višji letnik.

 

V primeru, da štipendist ne zmore vrniti dolga v enkratnem znesku, lahko na pristojnem centru za socialno delo sklene dogovor o obročnem vračilu ali odlogu vračila dolga.   

 

10. ODGOVORI NA VPRAŠANJA TER STATISTIKA

 

V priloženih datotekah lahko najdete odgovore na najbolj pogosta vprašanja, ki jih zastavljajo vlagatelji/štipendisti ter  statistične podatke o podeljenih štipendijah.

 

- Pogosto zastavljena vprašanja

- Statistika