Skoči na vsebino

DRŽAVNE ŠTIPENDIJE PRED 1. 1. 2014

 

Štipendijska razmerja sklenjena pred 1. 1. 2014 - Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/2007, 63/2007-popr., 40/09)

 

 

Višina državne štipendije 


Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov na štipendista, pri katerem povprečni mesečni osebni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vlog ne presega 53 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. Navedeni osnovni znesek velja do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda.

 
Sestavljanje štipendij


Do 1.1.2014 ni bilo možno državno štipendijo kombinirati z  drugimi štipendijami. Od 1. 1. 2014 se lahko hkrati z državno štipendijo prejema tudi drugo štipendijo (npr. občinsko, s strani države nesofinancirano kadrovsko štipendijo)

 

  • z začetkom šolskega/študijskega leta 2014/2015 bo državne štipendije mogoče kombinirati s:

    • sofinancirano kadrovsko štipendijo,
    • štipendijo za deficitarne poklice,
    • štipendijami Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja,
    • drugimi štipendijami, ki niso dodeljene na podlagi zakona o štipendiranju (npr. nesofinancirane kadrovske štipendije, občinske, …)

  • Že dodeljene štipendije se lahko od 1.1.2014 kombinirajo z drugimi štipendijami, ki niso dodeljene po Zakonu o štipendiranju (občinske štipendije, nesofinancirane kadrovske štipendije,…)
  • državne in Zoisove štipendije ni mogoče kombinirati.


Dodatki k višini državne štipendije

 

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:

 

1. Dodatek za bivanje:

  • Štipendistu pripada dodatek za bivanje v višini 85,30 evrov mesečno.

Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja. Začasno bivanje mora štipendist prijaviti v treh dneh od dneva naselitve. Dodatek za bivanje pripada dijaku, ki je začasno prebivališče prijavil najkasneje s prvim dnem septembra ter študentu, ki je začasno prebivališče prijavil najkasneje s prvim dnem oktobra. Izpolnjevanje pogoja za priznanje dodatka za bivanje, štipendist lahko izkaže s potrdilom o prijavi začasnega prebivališča oziroma organ z vpogledom v uradne evidence ugotovi, ali ima štipendist dovoljenje za začasno bivanje.

 

2. Dodatek za uspeh:

  • Dodatek za učni uspeh znaša 20,56 evrov mesečno za dijake s povprečno oceno najmanj 4,1 ali več oziroma študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več.
  • Dodatek za učni uspeh znaša 37,90 evrov mesečno za dijake s povprečno oceno najmanj 4,5 ali več oziroma študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več.

 
Če je vlagatelj, ki je v obdobju od 1. oktobra do 30. septembra preteklega študijskega leta glede na študijsko leto, za katerega uveljavlja državno štipendijo, pridobil manj kot tri številčno izražene ocene, se upoštevajo vse številčno izražene ocene, razen ocene iz diplomskega dela, iz obdobja preteklih dveh študijskih let glede na študijsko leto, za katerega uveljavlja pravico do štipendije.
 
Do dodatka za uspeh ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa na prehodu iz osnovnošolskega na srednješolsko izobraževanje ter srednješolskega na višje oziroma visokošolsko izobraževanje.


3. Dodatek za vrsto in področje izobraževanja

  • Štipendistu pripada dodatek za vrsto in področje izobraževanja v višini 31,31 evrov mesečno.

Dodatek za vrsto in področje izobraževanja se dodeli štipendistu za tiste vrste in področja izobraževanja, ki so navedena v Seznamu vrst in področij izobraževanj (glej: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/#c7598)

 

4. Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

  • Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,89 evrov mesečno pripada štipendistu, ki:
  • mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali
  • je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
  • POSEBNOST:  Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami k prošnji za dodelitev štipendije predloži potrdilo, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev. Štipendist, ki med šolskim ali študijskim letom izpolni pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, le-tega med šolskim letom ne more uveljavljati.

  • OPOZORILO: uveljavljanje DODATKA ZA BIVANJE k Zoisovi in državni štipendiji

  • OPOMBA: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu je odpravil dodatek za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča v oddaljenosti pet kilometrov in več od kraja stalnega bivališča do kraja izobraževanja. Na podlagi spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu dodatek za prevoz od šolskega/študijskega leta 2012/2013 v obliki posebne subvencije dodeljujejo prevozniki javnega prometa za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu.

 
 
Trajanje in izplačevanje državne štipendije

 

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja. Izplačuje se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končnem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačuje.
Štipendist je na podlagi vloge upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije v novem šolskem/študijskem letu, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa po ZUJPS in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.
 
Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome le v primeru štipendijskega razmerja, sklenjenega v preteklem študijskem letu, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

 

Izplačilo državne štipendije v enkratnem znesku

 

Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini.
Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto tudi v primeru, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim ali študijskim programom.

 

Mirovanje štipendijskega razmerja

 

Štipendijsko razmerje miruje, če:

  • štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik istega izobraževalnega programa (razen, če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov - bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj 2 meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista - ali zaradi starševstva - uveljavlja lahko le tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek)
  • dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, preseže cenzus za pridobitev štipendije,
  • štipendist izgubi status dijaka ali študenta in mu je dovoljeno opravljanje učnih ali študijskih obveznosti,
  • štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije najkasneje zadnji mesec tekočega šolskega ali študijskega leta za naslednje šolsko ali študijsko leto.

 

 

Prenehanje štipendijskega razmerja

 

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

  • štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
  • izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
  • spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,
  • če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

 

 

Vračilo državne štipendije

 

Štipendist je dolžan vrniti štipendijo za letnik, katerega tudi po enoletnem mirovanju ni uspešno dokončal oziroma ni opravil obveznosti za napredovanje v višji letnik.
V primeru, da štipendist ne zmore vrniti dolga v enkratnem znesku, lahko na pristojnem centru za socialno delo sklene dogovor o obročnem vračilu ali odlogu.

 

>> Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo