ZAKON O UREJANJU TRGA DELA

 

Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010, 21/2013, 63/2013; ZUTD) določa:

  • ukrepe države na trgu dela:
    • zagotavljanje izvajanja storitev javne službe na področju zaposlovanja (storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve) in ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) ter
    • zagotavljanje delovanja sistema zavarovanja za primer brezposelnosti,
  • izvajalce ukrepov države na trgu dela:
    • Zavod RS za zaposlovanje,
    • Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje ter
    • koncesionarji
  • pravno podlago za ustanovitev fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti,
  • pogoje in postopke za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in za vključevanje v druge ukrepe na trgu dela (vključitev v ukrepe APZ, vključitev v javna dela, pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti itd.),
  • uradne evidence, ki jih vodi Zavod RS za zaposlovanje (evidenca brezposelnih oseb; oseb, ki so začasno nezaposljive; evidenca oseb, vključenih v programe APZ; evidenca iskalcev zaposlitve; evidenca delodajalcev z negativnimi referencami in poslovnih subjektov, prejemnikov javnih sredstev na podlagi ZUTD),
  • način financiranja ukrepov na trgu dela ter spremljanje, vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem ter
  • pogoje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.


Ukrepi države na trgu dela:

  1. storitvi za trg dela,
  2. aktivna politika zaposlovanja (APZ),
  3. zavarovanje za primer brezposelnosti in
  4. pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti.


1. Storitvi za trg dela:  

  • storitev vseživljenjske karierne orientacije (ki je v primerjavi s prejšnjo ureditvijo pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja pridobila bistveno večjo vlogo, saj predstavlja prvi korak na poti do nove zaposlitve),

  • storitev posredovanja zaposlitve.

Izvajanje teh storitev je v pristojnosti Zavoda RS za zaposlovanje kot osrednje institucije na trgu dela, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa lahko za izvajanje storitev za trg dela podeli koncesije tudi drugim izvajalcem.

 

 

2. Aktivna politika zaposlovanja (APZ)


APZ je nabor ukrepov, ki se izvajajo na trgu dela z namenom povečevanja zaposlenosti in zmanjševanja brezposelnosti, večje zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanja konkurenčnosti ter prožnosti delodajalcev.

 

V skladu z ZUTD se izvajajo naslednji ukrepi APZ:

  • UKREP 1 »Usposabljanje in izobraževanje« 

    Izobraževanje se izvaja kot neformalno in formalno izobraževanje. Namen neformalnega izobraževanja kot različnih načinov usposabljanja in izpopolnjevanja (usposabljanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na delovnem mestu) je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela ter uspešen razvoj kariere. Namen formalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe, saj predstavlja vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe.

  • UKREP 2 »Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta«

    Ukrep je namenjen pridobivanju novih znanj in kompetenc oseb, ki so zaposlene pri delodajalcih ter večanju konkurenčnosti in prožnosti podjetij, ki usposabljajo svoje zaposlene delavce. Nadomeščanje na delovnem mestu se izvaja kot subvencioniranje popolne nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo. Delitev delovnega mesta se izvaja kot subvencioniranje delne nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo.

  • UKREP 3 »Spodbude za zaposlovanje«

    Spodbude za zaposlovanje so namenjene predvsem povečanju zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb. Spodbude za zaposlovanje se izvajajo v obliki subvencij za zaposlitev

  • UKREP 4 »Kreiranje delovnih mest«

    Ukrep je namenjen spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Izvaja se kot subvencioniranje začasnih zaposlitev in je lahko povezano z usposabljanjem. Izvaja se predvsem pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju. Poseben program v okviru tega ukrepa so javna dela.

  • UKREP 5 »Spodbujanje samozaposlovanja«

    Ukrep spodbujanje samozaposlovanja je namenjen uresničitvi podjetniške ideje in ustvarjanju delovnih mest v mikro podjetjih, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, in spodbujanju opravljanja katerekoli samostojne dejavnosti. Izvaja se kot pomoč pri samozaposlitvi in subvencioniranje samozaposlitve.

Podlage za izvajanje ukrepov APZ so:


3. Zavarovanje za primer brezposelnosti

 

ZUTD določa krog obveznih zavarovancev, trajanje in prekinitev obveznega zavarovanja in osebe, ki se lahko prostovoljno zavarujejo za primer brezposelnosti. Zavarovanje za primer brezposelnosti je podlaga za koriščenje določenih pravic, ki se pod določenimi pogoji zagotavljajo brezposelnim osebam.

 

 

4. Pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti

  • denarno nadomestilo

    Pravica do denarnega nadomestila pripada brezposelni osebi, če:
    • je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
    • so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti (izjema so osebe, ki so bile v zavarovanje vključene na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo pa prispevkov ni plačal),
    • je brezposelna oseba in ji delovno razmerje ni prenehalo po njeni krivdi ali volji ter
    • je prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje in je vložila zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. 

      Več informacij o pogojih in možnostih pridobitve pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je na voljo na spletišču ZRSZ.

  • plačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja (od priznanega (bruto) zneska denarnega nadomestila se plačajo vsi prispevki za socialno varnost)

  • plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

    To pravico pridobi brezposelna oseba, ki ji po izteku pravice do denarnega nadomestila manjka do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju največ eno leto.

Izvajalci ukrepov na trgu dela

  • Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ)

    ZRSZ je javni zavod, ki je organiziran enotno za območje Republike Slovenije. Zaradi dostopnosti storitev in zagotavljanja pravic po ZUTD izvaja svojo dejavnost na sedežu in po organizacijskih enotah.

    • Register zunanjih izvajalcev ZRSZ

      Aktivnosti programov APZ lahko izvajajo zunanji izvajalci, ki so uvrščeni v register zunanjih izvajalcev, ki ga vodi ZRSZ. Slednji k zunanjemu izvajalcu napoti osebo iz ciljne skupine programa APZ.

  • Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

    Sklad kot izvajalec ukrepov na trgu dela izvaja storitev vseživljenske orientacije, v okviru ukrepov APZ pa nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta ter usposabljanje in izobraževanje.

  • koncesionarji

    Domači in tuji pravni subjekti s sedežem v RS lahko pridobijo koncesijo za opravljanje storitev za trg dela (vseživljenska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve). Koncesijo na podlagi javnega razpisa podeli ministrstvo, pristojno za delo.

 

Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih  možnosti

 

Tako imenovani nasledniki skladov dela združujejo socialne partnerje na lokalnem nivoju z namen izboljšanja zaposlitvenih možnosti udeležencev fundacije ter usklajevanja ponudbe in povpraševanja na lokalnem ali regionalnem trgu dela.

 

Fundacije delujejo predvsem na področju usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, po potrebi pa tudi na drugih področjih. 

 

Vključevanje v ukrepe APZ


Brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, imajo pravico in obveznost do vključitve v ukrepe APZ na podlagi zaposlitvenega načrta. Slednji za vključitev v ukrepe APZ ni potreben, kadar je to za posamezni ukrep določeno v Katalogu ukrepov APZ.

 

Pri vključitvi v ukrep APZ se upoštevajo predvsem stanje na trgu dela na posameznem območju in v določenem poklicu, stroški vključitve, osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti osebe ter njena starost, možnosti za uspešen zaključek ukrepa, želje osebe, če so utemeljene in jih je smiselno upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v določenem okolju in obdobju, socialna in zdravstvena oviranost osebe, finančna sredstva, ki so na voljo, in realne možnosti zaposlitve po zaključenem ukrepu. 

 


Zagotavljanje dela delavcev uporabniku

 

Delodajalci, ki zagotavljajo delo delavcev uporabniku (tako imenovane »agencije«), so z vidika fleksibilnosti trga dela v državah EU zelo pomembne. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vodi register domačih pravnih ali fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev  uporabniku in evidenco tujih pravnih in fizičnih pravnih oseb za opravljanje iste dejavnosti.

 

 

OPOZORILO:

Po 1. 1. 2011 se še vedno uporabljajo naslednje določbe Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti:

  • 5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e, 7. in 8. člen poglavja II. Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela (do začetka uporabe sistemskega predpisa na področju urejanja študentskega dela),
  • 48.a člen (do izteka roka za vložitev vloge za povračilo prispevkov delodajalca, kot je določen v drugem odstavku tega člena, ker je treba dokončati upravne postopke odločanja o povračilu prispevkov delodajalca delodajalcem, ki so do 1. 1. 2011 zaposlili brezposelno osebo iz ene izmed ciljnih skupin iz tega člena).