Slovenija je v prvi polovici leta 2008 predsedovala Svetu EU.
Ustvarjanje pogojev, ki dajejo možnost in priložnost za dostojno in kakovostno življenje vsakomur, je danes med najpomembnejšimi nalogami Evropske unije. Gospodarska rast, nova delovna mesta in polna zaposlenost ter socialna kohezija so zato prednostne naloge Evropske unije, ki želi postati konkurenčnejša, hkrati pa uresničevati družbeno odgovornost in spodbujati trajnostni razvoj ob soočanju z izzivi 21. stoletja. Evropa ima priložnost za razvoj le, če vlaga v ljudi, v njihove potenciale ter v sisteme in strukture, po katerih bo Evropa (p)ostala najboljši prostor za življenje in delo. Pri tem se mora opirati na svoje dosežke in delovati za prihodnost.
V ta namen je slovensko predsedstvo posvetilo posebno pozornost nadaljnjemu razvoju politik zaposlovanja in socialnih politik, iskanju ukrepov za obvladovanje demografskih izzivov, zagotavljanju enakih možnosti za vse ter enakosti spolov. V zakonodajnem procesu pa je nadaljevalo s poenostavitvijo in modernizacijo pravil koordinacije sistemov socialne varnosti in si prizadevalo za čim večji napredek na tem področju kot tudi za napredek pri odprtih zakonodajnih aktih.
DOSEŽKI SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA SVETU EU NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN SOCIALNIH ZADEV - Slogan slovenskega predsedstva na področju zaposlovanja in socialnih zadev je bil "Evropa, ki vlaga v ljudi, deluje za prihodnost". Izhajajoč iz teh usmeritev je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v okviru različnih dogodkov in dejavnosti na Brdu pri Kranju, v Bruslju, Luksemburgu in Ženevi vodilo evropske razprave o prožni varnosti, o zaposlovanju mladih in o spopadanju z demografskimi izzivi ter o enakih možnostih. Na zakonodajnem področju je slovensko predsedstvo na zadnjem formalnem svetu v Luksemburgu doseglo velik uspeh pri sprejemu dveh direktiv, za kar si je pred tem neuspešno prizadevalo že več predsedstev. Z direktivo o delovnih pogojih začasnih delavcev se delavcem, zaposlenim prek agencij, zagotavljajo enake pravice kot drugim zaposlenim od prvega dneva njihove zaposlitve, izjeme pa so možne samo po dogovoru socialnih partnerjev na nacionalni ravni. Direktiva o delovnem času pa omejuje pretirano podaljševanje delovnega časa in omogoča prilagajanje delovnega časa potrebam delovnega procesa v soglasju s socialnimi partnerji ter lahko prispeva k lažjemu usklajevanju družinskega, poklicnega in zasebnega življenja.
|
