Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada RS sprejela Strategijo ekonomskih migracij za obdobje od 2010 do 2020

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Strategijo ekonomskih migracij za obdobje od 2010 do 2020, pri čemer s tem sprejemom preneha mandat Medresorski delovni skupini za pripravo migracijske politike v povezavi z ekonomskimi vidiki migracij, ki je bila ustanovljena na podlagi sklepa Vlade RS z dne 22. marca 2007.

 

Glede na kompleksnost problematike ekonomskih migracij, katere celovita obravnava sodi v delovno pristojnost različnih resorjev, se je pokazala potreba po oblikovanju celovitega dokumenta na tem področju.

 

Dokument podaja analizo obstoječega stanja v različnih kontekstih ekonomskih migracij ter na podlagi tega opredeljuje deset smernic upravljanja z ekonomskimi migracijami, ki so v akcijskem načrtu, ki je sestavni del strategije, natančneje razdelane in podkrepljene s konkretnimi predlogi izvedbenih ukrepov.

 

Slovenija se pridružuje tistim razvitim državam, ki se bodo kmalu začele soočati s pomanjkanjem delovne sile, kot posledice staranja aktivnega dela prebivalstva. Na demografski izziv je treba konstruktivno odgovoriti z različnimi sklopi politike in ukrepov, ki se nanašajo na spodbujanje demografske obnove, delovne aktivnosti, produktivnosti in dinamičnosti, s poudarkom na razvoju notranjega trga, boljših predpisov in spodbujanja vlaganj v človeške vire v okviru prenovljene lizbonske strategije. Vzdržnost javnih financ, ki zagotavljajo primerno socialno varnost in medgeneracijsko enakost je nadaljnji pomemben dejavnik. Med sklopi teh ukrepov je tudi aktivna migracijska politika. Ekonomske migracije, njihovo upravljanje in nadzorovanje, so postale ena od pomembnih političnih prioritet z ekonomskega in tudi družbenega ter kulturnega vidika.

 

Dejstvo je, da sta pomanjkanje domače delovne sile ter priseljevanje delavcev migrantov tako element lizbonske strategije kot tudi Sporočila Komisije »Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«. Čeprav se trenutna gospodarska kriza odraža tudi v zmanjšanju potreb po tuji delovni sili, bo Slovenija dolgoročno nujno potrebovala zadostno število ustrezne, tudi tuje, delovne sile za nov gospodarski zagon. Zato mora Slovenija čim prej odgovoriti na vprašanje, kakšen bo naš trg dela v prihodnosti in pri tem upoštevati demografska gibanja in potrebe gospodarstva. Nedvomno se bo primanjkljaj ustreznega kadra, ki ga delodajalcem ni možno zagotoviti na slovenskem trgu dela oziroma trgu dela Evropske unije, še naprej pokrival z delavci iz tretjih držav, vendar je iskanje primernih kadrov treba izvajati načrtno in selektivno, aktivnosti pa načrtovati že veliko prej.

 

V skladu s tem se Strategija osredotoča predvsem na državljane tretjih držav, ki v Slovenijo prihajajo zaradi začasnega ali trajnejšega dela, zaposlitve ali samozaposlitve (ekonomski delovni migranti). Za namene privabljanja potencialne visoko usposobljene delovne sile bo Strategija veliko pozornosti namenila tudi tujcem, ki v Slovenijo prihajajo zaradi študija, usposabljanja in raziskovalnega dela. Za priseljenca ali priseljenko se šteje vsak tujec, ki v Sloveniji namerava ali dejansko prebiva vsaj eno leto. 

 

Na področju pridobivanja kakovostnih človeških virov v vedno bolj konkurenčnem svetu, je za uspešnost proaktivne migracijske politike Slovenije takšno politiko težko voditi izolirano. Zato je smiselno celovito in koherentno politiko oblikovati v kontekstu politik Evropske unije, ki se čedalje bolj zaveda, da je za zagotovitev prihodnje ekonomske rasti potrebno boljše upravljanje z migracijami, vključno s povečanim zakonitim priseljevanjem. Razvoj skupne politike azila in migracij Evropske unije temelji na partnerstvu z državami izvora, skupnem evropskem sistemu azila, poštenem obravnavanju državljanov tretjih držav in upravljanju migracijskih tokov.

 

Za zagotovitev ciljev in identificiranih smernic je v Strategijo ekonomskih migracij kot sestavni del vključen tudi akcijski načrt s posameznimi ukrepi, ki temeljijo na načeluenake obravnave in zagotavljanja socialno-ekonomskih pravic delavcev iz tretjih držav na področju dela in zaposlovanja.

 

Za učinkovito izvajanje ukrepov, ki izhajajo iz akcijskega načrta pa je treba upoštevati naslednje horizontalne usmeritve, in sicer:

  • integriranje migracijske problematike v zunanjo in razvojno problematiko;
  • promocija Slovenije, kot privlačne države priselitve;
  • uporaba koncepta krožnih migracij in njegovih instrumentov;
  • poenostavitve postopkov pri pridobivanju delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje za državne organe, delodajalce in migrante.

Cilji strategije ekonomskih migracij sledijo glavnim razvojnim ciljem Strategije razvoja Slovenije, 2005, ki opredeljujejo gospodarski, družbeni, medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj ter razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju. Smernice in usmeritve prispevajo k petim ključnim razvojnim prioritetam za doseganje zastavljenih ciljev do leta 2013:

  • Prvi razvojni prioriteti: konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast;
  • Drugi razvojni prioriteti: učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta.

Cilj strategije je opredelitev smernic, usmeritev in ukrepov za:

  • zagotavljanje priseljevanja, ki bo blažilo učinke zmanjševanja delovno sposobnega in delovno aktivnega prebivalstva in zmanjševalo kratkoročna neskladja na trgu dela;
  • spodbujanje priseljevanja, ki bo povečalo inovacijsko in podjetniško aktivnost, ohranjalo oziroma spodbujalo konkurenčnost gospodarstva in povečevalo človeške vire;
  • zagotavljanje pridobivanja delovnih izkušenj domače delovne sile v tujini, zmanjševanje bega možganov s spodbujanjem kroženja strokovnjakov.

 

Služba za odnose z javnostmi