Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami: Obarvajmo svet oranžno!

Organizacija Združenih narodov je 25. november razglasila za Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. S tem dnem se vsako leto začne 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se zaključijo z 10. decembrom, Svetovnim dnevom človekovih pravic. Nasilje nad ženskami in dekleti kot problem globalnih razsežnosti je ena najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic ter oblika diskriminacije na podlagi spola, ki izhaja iz neenakega družbenega položaja oziroma neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi.

Ob mednarodnih dneh boja proti nasilju nad ženskami, se Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s partnerji pridružuje kampanji Generalnega sekretarja Združenih narodov Združimo se proti nasilju nad ženskami (UNiTE to End Violence Against Women), katere namen je ozaveščanje javnosti in krepitev politične volje in sredstev za preprečevanje in odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti. Letošnja kampanja, ki poteka pod geslom »Obarvajmo svet oranžno: zberimo sredstva za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti«(Orange the World: Raise Money to End Violence against Women and Girls), poudarja zaveze k uresničevanju Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki med cilji opredeljuje izkoreninjenje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti v javnem in zasebnem življenju.

Kampanja »Obarvajmo svet oranžno« združuje aktivnosti mednarodnih organizacij, državnih struktur, organizacij civilne družbe ter posameznikov in posameznic. Ena od aktivnosti, ki na simbolni ravni opozarja na problematiko nasilja nad ženskami in dekleti ter poudarja zavezanost ključnih akterjev k odpravi vseh oblik nasilja je svetlobno oranžno obarvanje pomembnih javnih prostorov in objektov, npr. ulic, šol, državnih ustanov, znamenitosti. Tako kot lani se bodo tudi letos oranžno obarvale stavbe Združenih narodov, Sveta Evrope, Evropske komisije ter vladnih in predsedniških palač, parlamentov, kulturnih in naravnih spomenikov držav celega sveta. Oranžna barva kot zaščitna barva mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami je namreč barva optimizma, ki vzbuja upanje ter na simbolni ravni ponazarja prihodnost brez nasilja, svet, v katerem velja ničelna toleranca do vseh oblik nasilja nad ženskami.

V Sloveniji se tej kampanji na pobudo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pridružujemo prvič. Na predvečer Mednarodnega boja proti nasilju nad ženskami se bo z oranžno barvo svetlobno obarval Ljubljanski grad, ena največjih znamenitosti in simbol mesta Ljubljane, na sam mednarodni dan pa tudi osrednja kulturna ustanova v Sloveniji, Cankarjev dom. Z oranžno barvo bomo na kampanjo opozarjali tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter v Državnem zboru.  

Poudarek letošnje akcije, kateri se pridružuje tudi naše ministrstvo,  je zlasti na ozaveščanju in preprečevanju nasilja nad ženskami. Osrednje vprašanje, ki si ga akcija zastavlja, je torej, kako doseči ničelno toleranco do nasilja nad ženskami oziroma kaj storiti, da se nasilje še pravočasno razkrije in ustavi. Združeni narodi želijo z letošnjo temo opozoriti tudi na problem nezadostnih sredstev, ki jih države zaradi varčevalnih ukrepov in drugih prioritet namenjajo preprečevanju nasilja nad ženskami: «Za preprečevanje in odpravljanje nasilja nad ženskami moramo nameniti dovolj sredstev. To ni le zakonska obveza in moralni imperativ, ampak tudi pametna investicija.« Kot ugotavljajo tuje raziskave, pri boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ne smemo podcenjevati  ekonomskih posledic oziroma stroškov, ki jih tovrstno nasilje povzroča. Raziskave v ZDA ocenjujejo, da družbeni stroški nasilja v družini dosegajo do 1 % BDP, podobne raziskave v Veliki Britaniji pa ta strošek ocenjujejo do 0,75 % BDP. Ob neposrednih stroških zdravstva, sociale, policije, pravosodnih organov, vključujejo npr. še stroške izgubljene produktivnosti gospodarstva zaradi absentizma in zmanjšane storilnosti žrtev.

 

Če ocenjeni delež BDP prenesemo na Slovenijo, bi tako lahko ocenili, da nas nasilje v družini letno stane med 270 in 370 milijonov evrov. Najnovejša študija Evropskega inštituta za enakost spolov Ocena stroškov nasilja zaradi spola v Evropski uniji  pa ocenjuje, da znašajo stroški nasilja zaradi spola na ravni celotne EU kar 258 milijard evrov.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti financira številne socialnovarstvene programe, med drugim tudi programe, namenjene preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. V  letu 2016 financira 160 programov socialne varnosti v skupnem znesku 13 milijonov evrov, od tega 3 milijone za programe pomoči in zaščite žrtev. To je velik napredek, saj je na primer ministrstvo v letu 2007 za te programe namenilo le 1,2 milijona evrov. Mreža programov za preprečevanje nasilja, programov za pomoč žrtvam nasilja in programov za delo s povzročitelji nasilja zajema preventivne programe, informacijske in svetovalne programe ter programe telefonskega svetovanja, programe koordinacije, podpore ter izvajanja pomoči in samopomoči, nastanitvene programe in terapevtske programe. V letu 2016 ministrstvo financira 51 programov: 11 svetovalnic za žrtve nasilja, 1 program telefonskega svetovanja, 14 skupin za samopomoč, 8 materinskih domov (160 mest), 15 varnih hiš (290 mest), 2 krizna centra za odrasle žrtve nasilja z otroki (16 mest).

Nasilje nad ženskami in nasilje v družini sodita med najbolj pogosto kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk v vseh starostnih obdobjih. Slovenija je podpisnica pomembnih deklaracij, konvencij in sporazumov, ki urejajo problematiko nasilja v družini in nad ženskami. Leta 2015 je ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki države pogodbenice obvezuje k celostnemu pristopu obravnave nasilja, ki vključuje preprečevanje nasilja, zaščito in podporo žrtev, pregon storilcev in celovito ter koordinirano ukrepanje. Pred kratkim je bila sprejeta tudi novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki zasleduje določbe te konvencije in katere cilj je boljša obravnava in zaščitita žrtev nasilja v družini ter preprečevanje nadaljnjih zlorab.

V zadnjih letih so bili izvedeni številni ukrepi, ki prispevajo k izboljšanju celostne obravnave žensk, žrtev nasilja ter projekti za širitev mreže kriznih centrov, materinskih domov in varnih hiš po Sloveniji. Na področju preprečevanja in obravnave nasilja nad ženskami in nasilja v družini so bile izvedene številne preventivne dejavnosti ozaveščanja za strokovno in širšo javnost. K boljšemu in učinkovitejšemu delu z žrtvami nasilja so pripomogli tudi programi pomoči žrtvam ter izobraževanja in usposabljanja za policijo, centre za socialno delo, nevladne organizacije, pedagoški in svetovalni kader, ki se srečujejo z različnimi oblikami nasilja. Pri teh dejavnostih je imelo pomembno vlogo sodelovanje državnih institucij z nevladnimi organizacijami.

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami na problematiko opozarja tudi Strokovni svet za enakost spolov.

Kampanji Združenih narodov Obarvajmo svet oranžno se lahko pridružite tudi na socialnih omrežjih, tako da svoj profil obarvate oranžno, delite fotografije, sporočila in video posnetke na Facebooku in Twitterju, z uporabo  #orangetheworld in #16days.