Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Izjava Strokovnega sveta za enakost spolov o nesprejemljivosti in ničelni strpnosti do vseh oblik nasilja nad ženskam

Ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami, ki se pričenjajo 25. novembra 2016, Strokovni svet za enakost spolov javno opozarja na problem nasilja nad ženskami in obsoja vse njegove oblike, ki pomenijo najbolj pogosto kršitev človekovih pravic žensk in njihovega dostojanstva.

Danes  je nasilje nad ženskami veliko bolj prepoznano kot družbeni in ne zgolj zasebni problem, kar je rezultat številnih in dolgoletnih prizadevanj vladnih, nevladnih in mednarodnih institucij ter posameznic in posameznikov. V Sloveniji so državne institucije in nevladne organizacije naredile pomembne korake na področju preprečevanja nasilja nad ženskami. Sprejeti so bili ukrepi, ki so prispevali k izboljšanju celostnega pristopa k njegovemu odkrivanju, obravnavi in pregonu. Slovenija se zato uvršča med države, ki imajo to področje dobro urejeno, tako na zakonodajnem področju kot pri obravnavi in zagotavljanju pomoči s strani različnih institucij. Februarja lani je Slovenija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (t.i. Istanbulsko konvencijo), ki predstavlja najobsežnejši mednarodni pravni instrument na tem področju. Pred kratkim je Državni zbor sprejel  novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki sledi nekaterim pomembnim določbam Istanbulske konvencije ter natančneje definira oblike nasilja. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja in odpravljanja posledic nasilja nad ženskami, izvajajo številne projekte in dejavnosti na področjih ozaveščanja, izobraževanja, svetovanja in programov pomoči.

Vse to so koraki v pravo smer. Kljub temu članice in člani Strokovnega sveta z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je toleranca do nasilja v vseh njegovih pojavnih oblikah v naši družbi še vedno izredno visoka in povzroča hudo telesno in psihično škodo ter trpljenje žensk. Posledica praviloma dalj časa trajajočega nasilja je lahko celo umor in v Sloveniji smo bili v zadnjih letih priča več umorov žensk v intimnopartnerskih zvezah. Tudi spolno nadlegovanje ima resne in škodljive posledice. Gre za obliko nasilja, ki se jo v različnih delovnih okoljih še vedno pogosto opravičuje, podcenjuje ali skuša povsem pomesti pod preprogo. Zadnje dogajanje v zvezi s prijavami spolnega nadlegovanja na Univerzi v Mariboru ali v kontekstu  študentskih volitev na ljubljanski Filozofski fakulteti kaže, da smo še daleč od ničelne tolerance do nasilja. Pri tem opozarjamo, da se nasilje nad ženskami pogosto opravičuje in utemeljuje v seksističnem javnem govoru, ki ženske žali, ponižuje in postavlja v podrejeni položaj.

Ženske in dekleta so v naši družbi še vedno pogosto podvržene različnim oblikam nasilja, povezanih s spolom, bodisi da gre za fizično, psihično ali spolno in ekonomsko nasilje, obenem se zaradi novih tehnologij pojavljajo nove oblike nasilja, ki še povečujejo stiske in dodatno ogrožajo njihovo kakovost življenja ali celo življenje samo. Za veliko Slovenk je prav dom še vedno najbolj nevarno mesto, intimno partnerstvo pa najbolj nevarna zveza. Raziskave in podatki kažejo, da je v Sloveniji vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta doživela eno od oblik nasilja v zasebni sferi oziroma partnerskih odnosih: vsaka druga psihično, vsaka peta fizično nasilje, sledijo premoženjsko nasilje in omejevanje gibanja (14 odstotkov) ter spolno nasilje (6,5 odstotkov). Nasilje doživlja tudi pet odstotkov nosečnic. V večini primerov so povzročitelji moški, ki so ali so bili v partnerskem odnosu z žrtvijo. Več kot 90 odstotkov umorov oziroma poskusov umorov žensk izvršijo moški, v skoraj polovici primerov so to njihovi bivši oziroma aktualni intimni ali zakonski partnerji. Med žrtvami spolnega nasilja je 95 odstotkov žensk, na leto se zgodi v povprečju 50 posilstev, v 98 odstotkih so žrtve ženske. Med žrtvami trgovine z ljudmi je 96 odstotkov žensk, vse za namen spolnega izkoriščanja. Med žrtvami spolnega nadlegovanja na delovnem mestu je dve tretjini žensk; nadlegovalci so najpogosteje moški sodelavci, tretjina nadlegovalcev žensk so njihovi nadrejeni. Ob tem opozarjamo tudi na nasilje, ki ga doživljajo transspolne osebe zaradi svojega spolnega izraza in spolne identitete.

Članice in člani Strokovnega sveta ugotavljamo, da je bil z ratifikacijo Istanbulske konvencije storjen korak naprej k učinkovitejšemu preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini, k zaščiti in podpori ženskam in družinam z izkušnjo nasilja in k ustreznemu sankcioniranju in pregonu. Za njeno učinkovito izvajanje konvencije pa pozivamo vse ključne akterje, da:
-    na vseh ravneh dejavno spodbujajo ničelno toleranco do nasilja;
-    okrepijo sodelovanje politike, organov odkrivanja in pregona, stroke, civilne družbe, medijev ter vseh državljank in državljanov;
-    čim prej sprejmejo potrebne zakonodajne spremembe, ki bodo vodile v odpravo pridržkov na Istanbulsko konvencijo;
-    vložijo več napora v razvoj mehanizmov za delo s povzročitelji nasilja in širjenje kulture nenasilja v partnerskih odnosih in v širši družbi

 

Strokovni svet za enakost spolov, ustanovljen 25. 11. 2014, deluje kot strokovno posvetovalni organ ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na področju politike enakosti žensk in moških.

Članice in člani Strokovnega sveta za enakost spolov:
 dr. Anja Kopač Mrak, ministrica
 Martina Vuk, državna sekretarka
 mag. Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti
 dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
 dr. Milica Antić Gaber, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
 dr. Roman Kuhar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,
 dr. Tilen Štajnpihler, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
 dr. Barbara Kresal, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo in Inštitut za delo pri Pravni fakulteti,
 Metka Roksandić, Ženski lobi Slovenije
 Angela Murko Pleš, Ženski lobi Slovenije
 Sonja Lokar, Evropska mreža za enakost spolov
 Sonja Šmuc, Združenje Manager
 mag. Nataša Briški, Metina lista
 dr. Iztok Šori, Mirovni inštitut in Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa
 Katja Zabukovec Kerin, DNK - Društvo za nenasilno komunikacijo