Skoči na vsebino

NOVICA

Državni zbor soglasno sprejel Zakon o ratifikaciji Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev

Državni zbor Republike Slovenije je soglasno sprejel Zakon o ratifikaciji Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev.

Republika Slovenija je imela skupaj s še sedmimi državami iz vseh regij sveta (Slovaško, Avstrijo, Nemčijo, Čilom, Maldivi, Tajsko in Urugvajem) v pogajanjih vodilno vlogo. Protokol je začel veljati 14. aprila 2014. Do 9. februarja 2018 je protokol podpisalo 51 držav, ratificiralo pa 37. K protokolu so pristopile oziroma so ga ratificirale: Albanija, Andora, Argentina, Belgija, Bolivija, Brazilija, Čile, Kostarika, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Salvador, Finska, Francija, Gabon, Gruzija, Nemčija, Irska, Italija, Lihtenštajn, Luksemburg, Monako, Mongolija, Črna gora, Panama, Paragvaj, Peru, Portugalska, Samoa, Slovaška, Španija, Švica, Tajska, Turčija, Ukrajina in Urugvaj. Republika Slovenija je Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev podpisala 28. februarja 2012.


Konvencija o otrokovih pravicah je zadnja od osrednjih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, sprejetih v okviru Organizacije združenih narodov, h kateri je bil sprejet protokol, ki posameznikom zagotavlja pritožbeni postopek na mednarodni ravni. Otrokom omogoča sporočanje kršitev glede izvajanja pravic, ki jim jih zagotavljajo Konvencija o otrokovih pravicah in njena dva vsebinska izbirna protokola.


Namen protokola je zagotoviti otrokom in njihovim zastopnikom dostop do učinkovitih pravnih sredstev na mednarodni ravni v primeru kršitve njihovih pravic na nacionalni ravni. Kršitev sporoči otrok oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skupina posameznikov.

 

 Sporočila sprejema in obravnava Odbor za otrokove pravice v primeru kršitve katerekoli pravice, določene v Konvenciji o otrokovih pravicah, Izbirnem protokolu h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije ter v Izbirnem protokolu h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih.

 Po prejemu sporočila ga odbor preuči in preveri, ali so bile kršene pravice iz Konvencije o otrokovih pravicah oziroma iz vsebinskih izbirnih protokolov. Naloga odbora je zagotoviti prijazne postopke za otroke in jamstva, da se prepreči manipulacija z otrokom s strani tistih, ki delujejo v njegovem imenu.


Medtem ko odbor preučuje sporočilo o kršitvi, lahko od države pogodbenice zahteva sprejem začasnih ukrepov zaradi preprečitve morebitne nepopravljive škode za otroka. Države pogodbenice so dolžne z vsemi zaščitnimi ukrepi zagotoviti preprečitev povračilnih ukrepov, slabega ravnanja ali ustrahovanja tistih posameznikov, ki so sporočili kršitev. Če odbor prejme zanesljive informacije, ki nakazujejo, da država pogodbenica krši pravice iz konvencije in njenih vsebinskih izbirnih protokolov, sprejme priporočila o ukrepih za državo, odgovorno za kršenje pravic, o katerih mu mora država poročati v šestih mesecih.


Protokol predvideva tudi poravnavo med strankami, ki jo spodbuja odbor. Določa tudi, da lahko odbor v primeru hude in sistematične kršitve konvencije in njenih dveh vsebinskih izbirnih protokolov sproži preiskavo.

 

Vse od podpisa protokola dalje so številne nevladne organizacije Vlado pozivale k njegovi čimprejšnji ratifikaciji. Pri tem so zlasti opozarjale, da je za polno uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah potrebno zagotoviti pritožbeni mehanizem, ki ga prinaša tretji izbirni protokol. Z ratifikacijo tretjega Izbirnega protokola namreč države pogodbenice otroke opolnomočijo kot nosilce pravic in jim omogočijo, da pravico do pravnega sredstva uresničujejo na mednarodni ravni, v kolikor kršitve njihovih pravic ni bilo mogoče rešiti na nacionalni ravni. Potrebo po ratifikaciji protokola je v svojih letnih poročilih vsako leto izpostavil tudi Varuh človekovih pravic.

 

Državna sekretarka Martina Vuk je 39. redni seji Državnega zbora izpostavila, da je od leta 2012, od kar smo podpisali protokol minilo že skoraj šest let: »zato sem vesela, da je danes končno napočil čas, ko bo Republika Slovenija ta Izbirni protokol tudi ratificirala.«