Skoči na vsebino

NOVICA

Državni zbor Republike Slovenije soglasno sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu

Varnost in zdravje ter dobro počutje pri delu so najvišja prioriteta v delovnem okolju in temelj trajne poslovne uspešnosti. Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je nacionalni interes in interes delavcev ter obveza delodajalcev. Prizadevanje za dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju mora postati skupna zaveza Vlade Republike Slovenije, socialnih partnerjev, podjetij in delavcev.

 

Nacionalni program je razdeljen na pet sklopov strateških ciljev. Prvi sklop ciljev, ki je usmerjen v zagotovitev varnosti pri delu, temelji na razumevanju, da je preprečevanje nezgod pri delu ena glavnih nalog zagotavljanja varnosti pri delu. Zaradi izjemne zahtevnosti, kompleksnosti in interdisciplinarnosti področja varnosti in zdravja pri delu je treba neprestano skrbeti za kar najboljšo raven strokovnih znanj in usposobljenosti strokovnih delavcev.

 

Drugi sklop strateških ciljev, ki je usmerjen v zagotovitev zdravja pri delu, temelji na preprečevanju nezgod pri delu, poklicnih bolezni ter bolezni, povezanih z delom. Spodbujanje in ohranjanje duševnega zdravja delavcev je bistvenega pomena za dvig produktivnosti. Samo zdrav delavec je zadovoljen in produktiven delavec. Potreben je tudi sistematičen pristop k preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, saj tovrstna obolenja in okvare predstavljajo enega glavnih razlogov za odsotnost z dela v Sloveniji. Potrebno je zagotoviti uspešno vračanje delavca na delo po daljši bolniški odsotnosti. Prav tako je potrebno posebno pozornost nameniti vlogi izvajalcev medicine dela.

 

Tretji sklop strateških ciljev, ki je usmerjen v spodbujanje kulture preventive v delovnem okolju in upoštevanje raznolikosti delavcev, temelji na kampanjah. Slednje predstavljajo učinkovit način za ozaveščanje delodajalcev, delavcev in širše javnost o ključnih temah varnosti in zdravja pri delu. Pomembno je tudi, da mladim omogočimo varen začetek poklicne poti, zato jim je treba privzgojiti kulturo preventive že v dobi odraščanja.

 

Četrti sklop strateških ciljev je usmerjen v zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki delajo v novih oblikah dela in zaposlovanja. Dokler ne bodo sprejeti predpisi ali kolektivne pogodbe, ki bodo uredile vsaj minimalne obveznosti glede varnosti in zdravja pri delu v novih organizacijskih oblikah, je treba izvajati ukrepe, usmerjene v usposabljanje za varno in zdravo delo, ozaveščanje delavcev in promocijo varnostne kulture, ki temelji na preventivnem delovanju posameznikov.

 

Zadnji, peti sklop strateških ciljev je usmerjen v spodbujanje socialnega dialoga na področju varnosti in zdravja pri delu. Za doseganje visoke ravni kulture preventive je ključnega pomena sodelovanje delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu. Programi skupnega usposabljanja menedžerjev in delavskih predstavnikov za varnost in zdravje pri delu pripomorejo k vzpostavitvi enotnega pogleda na to področje ter k boljšemu sodelovanju obeh pri raziskovanju vzrokov za nezgode pri delu in ocenjevanju tveganja.

 

Nacionalni program prav tako navaja deležnike in ključne nosilce ukrepov, pri čemer predstavljajo triletni akcijski načrti izvedbene dokumente nacionalnega programa. Le-ti bodo določili ukrepe, izvajalce ukrepov, finančne vire, potrebne za izvedbo ukrepov, roke ter načine spremljanja izvajanja ukrepov. Po izteku vsakokratnega triletnega obdobja, za katerega bo sprejet akcijski načrt, bo pripravljena analiza. Nacionalni program ni vezan na časovno obdobje in se bo zato spreminjal na podlagi ocen in sprotnih evalvacij akcijskih načrtov.