Skoči na vsebino

NOVICA

"Podeželje, podeželske ženske in kmetice, kje smo?"

18. aprila so Zveza kmetic Slovenije, MDDSZ in MKGP soorganizirali mednarodno konferenco Podeželje, podeželske ženske in kmetice, kje smo? Namen konference je bil predstaviti in deliti znanje, izkušnje in prakso različnih domačih ter tujih pristopov k izboljšanju položaja kmečkih in podeželskih žensk ter krepitvi njihove vloge v razvoju lokalnih skupnosti. Sodelovale so govorke iz Avstrije, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske ter Slovenije.

Državna sekretarka Martina Vuk, je uvodoma izpostavila pomen povezovanja in združevanja žensk na podeželju, saj lahko združene za izboljšanje svojega položaja dosežejo veliko. Opozorila je tudi na ovire, s katerimi se soočajo kmečke in podeželske ženske v številnih delih sveta, pri nas pa so dostop do pitne vode, izobrazbe, cela paleta pravic iz naslova reproduktivnega zdravja itd. samoumevni, a vendar se je potrebno zavedati, da ne bo nujno vedno tako.
 

Marsikje po svetu imajo podeželske ženske omejen dostop do ekonomskih priložnosti, dostojnega dela, socialne zaščite, tehnologije, zemlje, vode ter bančnih posojil. Marsikje imajo omejen dostop do izobrazbe, ker se družinam zdi izobrazba deklet manj pomembna od izobrazbe fantov. Prisilne in zgodnje poroke, zgodnje nosečnosti, spolno nasilje na poti v šolo in iz nje, pomanjkanje sanitarij, neuravnotežena delitev neplačanega in skrbstvenega dela, rojevanje v tveganih okoliščinah, brez dostopa do nujne zdravstvene oskrbe, ženskam marsikje onemogočajo njihov razvoj in ekonomsko neodvisnost. 
 

V EU predstavlja ruralno prebivalstvo približno 20 % populacije, polovico od tega so ženske. Dve petini (39 %) teh žensk dela na družinskih kmetijah; podatkov, koliko neformalnega kmečkega dela opravijo, nimamo. Če imajo plačano delo, so to običajno slabše plačani poklici. Samo 30 % tistih, ki upravljajo s kmetijami, pa je žensk. Njihove kmetije so manjše od kmetij, s katerimi upravljajo moški. Četrtina (26 %) tistih, ki v EU živijo na podeželju, bo verjetno živela v revščini ali socialni izključenosti.
 

Po podatkih Statističnega urada pa je v Sloveniji le 20 % upraviteljic kmetij žensk, 15 % dopolnilnih dejavnosti je na družinskih kmetijah, kjer je upraviteljica ženska. Podatki izpred nekaj let pa kažejo, da je povprečna kmečka ženska v Sloveniji stara 52 let, ima osnovnošolsko izobrazbo in tedensko opravi 44 ur dela (SURS, 2010). Med tistimi, ki opravljajo poklic kmetovalca na mešanih kmetijah, je 75 % moških (podatki SURS, 2014). V povprečju zaslužijo ženske, ki so zaposlene na področju kmetijstva, ribištva, gozdarstva ali lova, 15 % manj kakor moški (podatki SURS, 2014). Žensk na vodilnih mestih kmetijskih organizacij praktično ni.

 

Več na povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/enake_moznosti/tematski_posveti/podezelje_podezelske_zenske_in_kmetice_kje_smo/