Skoči na vsebino

NOVICA

Stopnja tveganja revščine že tretje leto zapored upada

Stopnja tveganja revščine (13,3 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (17,1 %) sta bili v letu 2017 nižji kot v prejšnjem letu, prva za 0,6%, druga za 1,3%.

Posebej velja izpostaviti, da letos beležimo tako rast dviga razpoložljivega dohodka, kot tudi bistven dvig praga revščine (za kar 232 eur).

K pozitivnemu trendu znižanja stopnje revščine so pripomogle tudi spremembe zakonodaje na področju socialnih transferjev in pokojnin. Prav tako je učinkovitost sistema socialnih transferjev z vidika zmanjševanja tveganja revščine v Sloveniji primerjalno gledano nad povprečjem EU.

 

V letu 2017 (1.8.2017) je bil usklajen osnovni znesek minimalnega dohodka z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–junij tekočega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na 297,53 eur, kar pomeni, da so se zvišali tudi zneski denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, pogrebnine in posmrtnine, cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo se je povišal na 484,97 EUR – od 1.1.16 je znašal 470,76 EUR (Osnovni znesek minimalnega dohodka 288,81 EUR), od 1.8.16 do 31.7.17 pa je znašal 476,87 EUR.

 

Leta 2017 so bili odpravljeni praktično vsi varčevalni ukrepi, obenem pa so bili sprejeti novi ukrepi, ki imajo neposreden vpliv na zmanjševanje stopnje revščine in socialne izključenosti.  

 

Subvencija za kosilo se je s 1. februarjem 2017 razširila za učence iz družin, ki se uvrščajo v 1. dohodkovni razred tudi za učence družin, ki se uvrščajo v 2. in 3. dohodkovni razred. Z novelo Zakona o socialnovarstvenih prejemkih smo s 1. februarjem 2017 ukinili zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oziroma družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. Od te spremembe dalje se je krog upravičencev do varstvenega dodatka povečal za več kot 6000 prejemnikov, pa tudi starostna struktura le-teh se je nekoliko spremenila. Število upravičencev varstveni dodatek se je junija 2017 v primerjavi z decembrom 2016 sicer povišalo v vseh starostnih razredih, največji porast števila pa je opazen med upravičenci v višjih starostnih razredih, in sicer v starostnem razredu 66 do vključno 79 let je porast 60 %, v najvišjem starostnem razredu (80 let in več) pa je porast 77 %. Namen ukrepa je bil izboljšati položaj starejših, med katerimi so zelo visoke stopnje tveganja revščine, še posebej starejših enočlanskih gospodinjstev, zato ukrep ocenjujemo kot uspešen in predpostavljamo, da se bo v prihodnjih letih vsaj delno odrazil tudi v upadu stopnje tveganja revščine starejših.

 

Po več letih so v letu 2017 vsi upokojenci prejeli letni dodatek (regres) v višini od 90 do 400 evrov (odvisno od višine pokojnine).Tudi v letu 2018 bodo do letnega dodatka ponovno upravičeni vsi upokojenci, pri čemer se bodo zneski letnega dodatka za posamezne razrede v primerjavi z letom 2017 zvišali za 10 EUR, cenzus za pridobitev določene višine letnega dodatka pa naj bi se dvignil za 20 EUR. Pomemben dosežek je tudi dejstvo, da usklajevanje pokojnin od leta 2016 ni več podvrženo varčevalnim ukrepom. Pokojnine so se tako v letu 2016 uskladile za 1,1 % (namesto za 0,4% po ZPIZ-2) in v letu 2017 za 1,15 % (namesto 1,1% po ZPIZ-2). V letu 2018 so se pokojnine uskladile dvakrat, in sicer poleg redne uskladitve po sistemskem zakonu v mesecu januarju, še izredno v mesecu aprilu.

 

Glede na pozitivne gospodarske trende in nizko stopnjo brezposelnosti, se soočamo s situacijo, ko je potrebno posebno pozorno posvetiti osebam,  ki so najdlje oddaljene od trga dela in ki kljub visoki stopnji zaposlenosti ne zmorejo vstopa na trg dela.

 

V letu 2017 smo začeli z izvajanjem programov socialne aktivacije, ki so namenjeni osebam, ki so najdlje oddaljene od trga dela in se soočajo z dolgotrajno brezposelnostjo ter socialno izključenostjo. Preko teh programov želimo tem osebam ponuditi podporo za ponoven vstop na trg dela.  

 

Prizadevali si bomo, da bodo ukrepi, sprejeti v letošnjem letu ter ukrepi, ki jih načrtujemo za prihodnja leta še nadalje pripomogli k trendu padanja stopnje revščine.