Skoči na vsebino

NOVICA

Zaključki 10. posveta "Kemijska varnost za vse"

V petek, 26. oktobra 2018, je potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki petih inštitucij predstavili glavne zaključke 10. posveta Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje, ki je potekal pod okriljem Evropskega teden varnosti in zdravja pri delu ter evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta.

Predstavnica Urada RS za kemikalije, mag. Lijana Kononenko je uvodoma dejala, da ne vemo dovolj o dejanski izpostavljenosti ljudi kemikalijam, zaradi česar je urad v obdobju 2007-2015 izvedel prvo raziskavo Biomonitoring kemikalij v ljudeh, s katero je opredelili referenčne vrednosti izbranih kemikalij in s tem dejansko izpostavljenost prebivalstva v Sloveniji. Ker urad želi določiti tudi vire kemikalij, ki pridejo v organizem, in spremljati trende tekom daljšega časovnega obdobja, je v letošnjem letu pričeli izvajati nov petletni program humanega biomonitoringa, pri čemer že sodeluje v podobnem evropskem projektu. Rezultate humanega biomonitoringa bodo strokovnjaki lahko uporabili za oceno izpostavljenosti ljudi kemikalijam, za boljše razumevanje vplivov kemikalij na zdravje in izboljšanje kemijskih ocen tveganja. Ocenili bodo možne vplive na zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti kemikalijam glede na spol in starost ter preučili vplive drugih dejavnikov kot so: socialno-ekonomski položaj, življenjski slog, prehrana in življenjsko okolje. Podatki humanega biomonitoringa bodo tudi v oporo pri obravnavi bolezni, ki bi lahko bile posledice izpostavljenosti kemikalijam in zato pokazatelj nujnosti ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti. Mag. Kononenko je poleg tega predstavila tudi informacijski sistem za kemikalije, ki ga vodi urad in v katerega je vpisano 2.395 podjetij ter 58.700 nevarnih kemikalij z aktivnim statusom.

 

Predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Nikolaj Petrišič je poudaril, da predstavljata proizvodnja in uporaba kemikalij enega izmed največjih izzivov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Nekatere kemikalije lahko zaradi svojih lastnosti – kot so, na primer, rakotvornost, mutagenost, vnetljivost – povzročajo vrsto negativnih učinkov na zdravje delavcev, da nevarnosti za okolje niti ne omenjamo. Številni požari, eksplozije, zastrupitve in druge nezgode pri delu so posledica neustreznega nadzora nad njihovimi fizikalnimi lastnostmi. Dejstvo je, da neprestano nastajajo velike količine in vrste novih kemikalij in njihovih zmesi, o učinkih katerih se ve zelo malo ali nič. V skladu s spoznanji stroke je treba sproti spreminjati in dopolnjevati predpise, ki določajo dovoljene mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem. Tako ministrstvo pravkar usklajuje s socialnimi partnerji spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu,. Slednji bo določil nekatere nove oziroma nižje mejne vrednosti, s katerimi bo tudi v Sloveniji dosežena nižja raven izpostavljenosti delavcev nevarnim kemičnim snovem na delovnih mestih. 

 

Predstavnica Inšpektorata RS za delo, mag. Lidija Korat je izpostavila ocene Mednarodne organizacije dela, po katerih v EU27 vsako leto umre 167.000 delavcev, od tega jih kar 159.500 umre zaradi z delom povezanih bolezni. Izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem na delovnem mestu lahko po teh ocenah vsako leto pripišemo 74.000 smrti. Zavedajoč se resnosti problema inšpektorat posebno pozornost namenja področju kemijske varnosti pri delu. Zagotoviti je potrebno, da bodo delodajalci čim bolj dosledno implementirali predpise v delovnem okolju. Opozorila je, da k temu zagotovo pripomore ustrezen zunanji nadzor glede upoštevanja ukrepov za varno opravljanje dela, kakor tudi notranji nadzor. Delodajalec lahko zmanjša izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem z zamenjavo nevarne snovi z manj nevarno, s tehnološkimi rešitvami, po katerih se zmanjšajo emisije v delovno okolje, z ustrezno organizacijo dela, pri čemer skladnost ni odvisna samo od znanja, razumevanja in spretnosti posameznikov, pač pa tudi od motivacije posameznika, in nenazadnje z uporabo ustrezne osebne varovalne opreme. Izpostavljenost se zmanjša tudi z ustreznimi postopki preverjanja in odobritve nevarnih in zelo nevarnih snovi, upoštevanjem součinkovanja hrupa in ototoksičnih kemikalij, ustreznim usposabljanjem delavcev, ustreznim merjenjem koncentracij nevarnih snovi, ustreznim izvajanjem biološkega monitoringa. Praviloma se problematika izpostavljenosti ne obravnava celovito, ampak se problemi rešujejo parcialno. Mag. Korat je nadalje poročala, da se v Sloveniji največ nezgod pri delu z nevarnimi kemičnimi snovmi zgodi v kovinsko predelovalni dejavnosti. Opozorila je, da morajo delodajalci zagotoviti delavcem ustrezno osebno varovalno opremo; pri pretakanju nevarnih kemičnih snovi je namreč potrebno nositi ščitnik za obraz, saj zgolj varovalna očala niso dovolj.

 

Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doc. dr. Agnes Šömen-Joksić je poudarila, da neustrezna raba in ravnanje s kemikalijami, zlasti nevarnimi, predstavljata večje možnosti izpostavljenosti ljudi in onesnaževanja okolja. Zaradi človekove neprevidnosti se te sproščajo v naravno okolje in lahko po različnih poteh in mehanizmih delovanja posredno škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Problematična je tudi izpostavljenost nevarnim kemikalijam zaradi nesreč v domačem okolju pri čemer pa so največkrat žrtve otroci. Vsak primer nesreče z nevarnimi kemikalijami je odveč oziroma se mu lahko izognemo s stalnim izboljševanjem kemijske varnosti. V nadaljevanju je doc. dr. Šömen-Joksić izpostavila Akcijski načrt za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020, in sicer prednostnega cilja številka 4: Preprečevanje bolezni zaradi kemičnih, bioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja. S podpisom mednarodnih deklaracij, ki izhajajo iz tega procesa, se je Slovenija obvezala tudi k upoštevanju dogovora, da mora biti varovanje zdravja otrok pred škodljivimi dejavniki okolja sestavni del javnozdravstvene in okoljske politike vsake države. Omenila je portal NIJZ »kemijska varnost«, kjer so objavljena različna gradiva, strokovne informacije, izobraževalni program za otroke »Pazi, uporabi varno!«, izsledke analiz in drugi napotki  za javnost z namenom izboljšanja kemijske varnosti.
Na koncu je predstavila pobudo več kot tristotih udeležencev 10. posveta Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje, ki apelirajo na občinske uprave, naj se odpovedo ognjemetom in drugim pirotehničnim sredstvom v prihajajočem prazničnem obdobju. Zaradi njih se namreč močno poslabša kakovost zraka. Problem so zlasti zelo majhni delci (približno 1 mikrometer in manj), ki vsebujejo različne strupene kovine. Odvisno od meteoroloških pogojev, lahko ti delci lebdijo v zraku tudi več kot en teden, izpostavljenost tem delcem pa je lahko tudi do 10-krat večja kot običajno. Izpostavljenost lahko pri občutljivejših skupinah bolnikov (na primer pri otrocih in težjih bolnikih) sproži težji astmatični napad, vnetje dihalnih poti in pljuč (tudi pri sicer zdravih ljudeh). Udeleženci posveta so ocenili, da predstavljajo ognjemeti nepotrebno zlo in so nevarni tako za okolje kot tudi za zdravje ljudi.   
 

Predstavnica Zavoda RS za šolstvo, mag. Andreja Bačnik je opozorila, da je potrebno otroke od malih nog vzgajati in izobraževati, da se bodo zavedali, da so pod določenimi pogoji lahko vse snovi nevarne. V družbi prevladuje mit, da so vse naravne snovi »dobre«, nevarne pa samo nenaravne oz. sintetične  snovi (kar nekateri pojmujemo pod terminom kemikalije). Pojasnila je, da si zavod prizadeva za čim širše in čim globlje razumevanje kemijske varnosti pri vseh ljudeh, saj vsi živimo in delamo z nevarnimi snovmi, ki nas neizbežno obkrožajo. Zavod je pobudnik in soorganizator posvetov a Kemijska varnost za vse, ki letos obeležuje 10. obletnico. S posodabljanjem učnih načrtov leta 2008 in 2011 so bile temeljne vsebine kemijske varnosti vključene v učne načrte po vsej izobraževalni vertikali vse do gimnazije. Poleg tega je zavod skupaj z ministrstvom, pristojnim za delo, pripravilo in izvedlo modelni dan dejavnosti, tj. Dan kemijske varnosti pri delu za osnovnošolce ene izmed slovenskih osnovnih šol. Omenila je, da je naloga zavoda izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev po vsej vertikali, od vrtca dalje. Zanje razvijajo vsebinska in inovativna didaktična gradiva in učila za kemijsko varnost. Prav zato je zavod ključen za prizadevanja za dvig ravni kemijske varnosti v Sloveniji. 

 

Vsi udeleženci tiskovne konference so izpostavili potrebo po tesnejšem sodelovanju na področju ozaveščanja o kemijski varnosti pri delu in v okolju.