Skoči na vsebino

NOVICA

25. novembra obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in začenjamo 16 dni akcij zoper to vrsto nasilja.

Nasilje nad ženskami pomeni eno najhujših kršitev človekovih pravic, ki ne pozna krajevne, starostne, izobrazbene, položajne ali katerekoli druge meje. Ženske po vsem svetu so izpostavljene različnim vrstam nasilja, pa naj gre za nasilje v partnerskih odnosih, spolno nasilje, spolno nadlegovanje, pohabljanje spolovil, otroške poroke ali nasilje na spletu. Večino nasilja ženske doživljajo tam, kjer bi se vsi ljudje morali počutiti najbolj varno: doma. Ni pa nasilje omejeno na dom – v delovnih okoljih ženske doživljajo spolno nadlegovanje, na spletu so izpostavljene spletnemu zalezovanju, trpinčenju, spolnim zlorabam in številnim drugim oblikam.

Vsaka tretja ženska, živeča v EU, je bila od dopolnjenega 15. leta starosti žrtev spolnega ali fizičnega nasilja, vsaka dvajseta je bila posiljena, vsaka peta je bila žrtev zalezovanja, vsaka deseta je doživela spletno nasilje, dobra polovica žensk v EU pa se vsaj občasno izogiba določenim situacijam ali krajem zaradi strahu pred fizičnim ali spolnim napadom, je pokazala vseevropska raziskava Agencije EU za temeljne pravice. 

 

Ob tem ministrica, mag. Ksenija Klampfer, poudarja: »Med stotimi danes rojenimi deklicami jih bo trideset v svojem življenju doživelo nasilje. Če tega ne želimo, bomo morali začeti razmišljati in delovati drugače: pokažimo storilcem, da njihovega vedenja ne podpiramo, ne obračajmo se stran in zavedajmo se, da je nasilje vsakodnevna realnost mnogih naših prijateljic, hčerk, vnukinj, sosed, sodelavk in znank. Podprimo jih, verjemimo njihovim zgodbam in ne omalovažujmo njihovih izkušenj!« 

 

Kljub desetletjem ozaveščanja je namreč zavedanje o razširjenosti in posledicah nasilja nad ženskami slabo, napačne predstave so še vedno globoko zakoreninjene: družba odgovornost za nasilje še vedno porazdeljuje med storilca in žrtev; veliko otrok in mladih meni, da fant, ki udari dekle, na ta način samo izkazuje, da mu je všeč; veliko ljudi ocenjuje, da je ženska sama kriva, če doživi posilstvo,  da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu samo izmišljotina žensk brez smisla za humor itd. 

 

Tehnološki razvoj je s sabo prinesel tudi novo vrsto nasilja: nasilje na spletu. Tudi tukaj obstaja cela vrsta napačnih predstav: od tega, da takšno nasilje nima posledic in da je vse skupaj samo zabava, do tega, da lahko slepo zaupamo, da je oseba na drugi strani ekrana res to, za kar se izdaja. Čeprav moški pogosteje uporabljajo svetovni splet, so spletnemu nasilju pogosteje izpostavljene ženske, tovrstno nasilje pa ima zanje tudi hujše posledice. Raziskave kažejo, da zaradi izpostavljenosti sovražnim komentarjem ženske na spletu redkeje izražajo svoja stališča in nazore. 

 

»V 21. stoletju je življenje brez svetovnega spleta v naši kulturi praktično nepredstavljivo. Dekleta in ženske, ki tam doživljajo vdore v zasebnost, ustrahovanje, seksistične in žaljive komentarje, zlorabo svojih intimnih fotografij ali posnetkov, spleta ne morejo uporabljati varno. Mnoge od njih spleta sploh ne upajo več uporabljati. To omejuje njihovo pravico do informiranosti in izražanja mnenj ter stališč, to posega v njihovo pravico biti aktivne državljanke,« je še poudarila ministrica Klampfer

 

Spletnemu nasilju nad ženskami na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letošnjih 16 dneh aktivizma zoper nasilje nad ženskami posvečamo še posebno pozornost: skupaj s Policijo vas v okviru s strani EU sofinanciranega projekta Odklikni v petek, 7.  decembra, med 14. in 20. uro, ter v soboto, 8. decembra, med 8. in 14. uro, vabimo v ljubljanski CityPark, kjer vam bomo o teh temah lahko povedali več. Če vas ne bo z nami, pa si lahko na povezavi odklikni.si naložite aplikacijo Odklikni, kjer najdete veliko uporabnih informacij o vrstah spletnega nasilja ter možnih oblikah pomoči.