Skoči na vsebino

NOVICA

Za izboljšanje zakonodaje in drugih ukrepov za zaščito žrtev spolnega nasilja in posilstva

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarja, da je vsaka oblika nasilja, vključno s spolnim nasiljem in posilstvom, eden najhujših napadov na osebno integriteto in dostojanstvo osebe. Zato področju nasilja v družini in nasilja nad ženskami namenjamo še posebno pozornost. Ministrstvo je bilo tudi eden od ključnih pobudnikov za podpis in ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini (Istanbulske konvencije), ki v Sloveniji velja od leta 2015.

Istanbulska konvencija je temeljni mednarodno pravni instrument, ki sistemsko ureja problematiko in določa ukrepe za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim. Na podlagi konvencije je Republika Slovenija že nadgradila določene zakonodajne in druge ukrepe z namenom ustreznejše obravnave različnih oblik nasilja v praksi. Tako je bila kazenska zakonodaja dopolnjena s kaznivimi dejanji zalezovanja, prisilne poroke in t.i. maščevalne pornografije, sprejete so bile tudi spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini in Zakona o tujcih.

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vodi tudi medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja Istanbulske konvencije, v kateri sodelujejo pristojna ministrstva, vladne službe in nevladne organizacije. Njena naloga je obravnava skladnosti nacionalne ureditve s konvencijo ter oblikovanje politik in ukrepov za zaščito in pomoč vsem žrtvam nasilja.

 

Ob aktualni sodbi višjega koprskega sodišča v zvezi z obravnavo konkretnega primera spolnega nasilja, se je ponovno izpostavilo tudi vprašanje ustreznosti sedanje ureditve kaznivega dejanja posilstva in drugih oblik kršitev spolne nedotakljivosti. Ob ratifikaciji Istanbulske konvencije je prevladalo mnenje pravne stroke, da je slovenski Kazenski zakonik usklajen s 36. členom konvencije, ki se nanaša na spolno nasilje, vključno s posilstvom. Ker pa gresta razvoj zakonodaje in prakse v nekaterih državah pogodbenicah v smeri natančnejše obravnave različnih oblik nasilja, kot jih opredeljuje Istanbulska konvencija,  je tudi v Sloveniji treba ponovno odpreti razpravo o možnih spremembah kazensko-pravne zakonodaje, predvsem glede načela privolitve v spolni odnos kot izraza svobodne volje osebe, na tem področju. To bo prihodnji teden predmet obravnave medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja Istanbulske konvencije.