Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je odzvalo na poziv Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Na ministrstvu smo v sredo, 23. 1. 2019, prejeli poziv ZSSS, da je potrebno zaradi povišanja minimalne plače v letu 2019, še posebej pa v letu 2020 čim prej ustrezno prilagoditi in povišati meje povprečnega mesečnega dohodka na osebo (v evrih), ki v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) določajo upravičenost in zneske družinskih denarnih prejemkov (otroški dodatek, državna štipendija) in znižanih plačil vrtca ter subvencij (za malice, kosila, itd.). Poziv smo proučili in nanj tudi odgovorili.

V zvezi s pobudo ZSSS poudarjamo, da se zaradi dviga minimalne plače ne predvideva bistven vpliv na socialne in družinske prejemke, saj se razlika (pri otroškem dodatku, plačilu vrtca, državni štipendiji – letnih pravicah) porazdeli med vse družinske člane. Prav tako se  bodo na podlagi 21. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev s 1. februarjem 2019 uskladile meje dohodkov pri posameznih pravicah, in sicer za 1,4 %. 

 

To konkretno pomeni, da je na primer družina, ki trenutno prejema povprečni mesečni dohodek na osebo v višini 310 EUR,  trenutno uvrščena v 3. dohodkovni razred, zaradi dviga mej dohodkov pa bo sedaj uvrščena v 2. dohodkovni razred in bo posledično lahko upravičena do višjega otroškega dodatka. Pri tem opozarjamo, da se navedeno (dvig mej dohodkov) upošteva šele ob vložitvi nove vloge za otroški dodatek ali morebitni spremembi med prejemanjem otroškega dodatka, ne pa že tudi med samo upravičenostjo do otroškega dodatka, saj dvig mej dohodkov ne predstavlja zakonsko določene spremembe, na podlagi katere se lahko izda nova odločba.

 

Pri tem tudi poudarjamo, da se pri letnih pravicah praviloma upošteva dohodek iz preteklega leta, kar pomeni, da bo zvišanje minimalne plače na letnih pravicah praviloma lahko vplivalo šele v letu 2020, ko bodo izdane dohodninske odločbe za leto 2019. Zvišanje plače ni sprememba, zaradi katere bi se izdajale nove odločbe.

 

Naj ob tem še dodamo, da na ministrstvu stremimo k temu, da bi zaposleni posamezniki lahko dostojno živeli od prejemkov iz dela in ne socialnih transferjev. Slednji so v prvi vrsti namenjeni tistim, ki si zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin (starost, bolezen, brezposelnost, invalidnost,...) niso sposobni sami zagotoviti dostojnega preživetja. Zmanjševanje tveganja revščine med zaposlenimi in njihove odvisnosti od socialnih transferjev je bil tudi eden glavnih argumentov ministrstva za podporo predlaganim spremembam zakonodaje na področju minimalne plače.